Na današnji 6. seji Mestnega sveta MOL, dne 30.5.2011, župan ponuja predlog o nujnosti sprejetja po hitrem postopku Odloka o ravnanju z odpadki. Kljub vsem obljubam o izgradnji centra za ravnanje z odpadki, je danes jasno, da je zamudil vse roke, ki jih predpisuje zakonodaja glede okolju in zdravju prijaznega ter energetsko učinkovitega ravnanja z odpadki.
Župan bi za najlepše mesto na svetu moral pred trošenjem denarja za igre in za promocijo občine – ( beri osebno promocijo) – poskrbeti za primerno predelavo in odlaganje odpadkov. To so storile sodobne evropske prestolnice, Dunaj je to storil že pred desetletji. Na ta način so zagotovili večji prihodek od odpadkov tudi v mestne blagajne in razbremenili ljudi nenehnega povečevanja položnic.
Odpadke bi naj po noveliranem odloku reševali ?na sosednjem dvorišču?. Pomeni, da bo potrebno odpadke voziti po Sloveniji, v katero od naslednjih smeri – ali Celje ali Novo Mesto ali Koper ali Jesenice, to ni znano. Za kakšne stroške, ki bodo po vsej verjetnosti prešli na položnice – ni znano? Kako dolgo? Pravijo do izgradnje centra v Ljubljani, katerega končni rok se očitno že dolgo odmika in je v praksi neznanka. Ali bo sprememba načina odlaganja in transporta imela dodatne negativne učinke na okolje in zdravje? Ne vemo, ker se tako mudi, da očitno ni bilo časa za dobre analize in ocene tveganja.
K ureditvi najlepšega mesta na svetu bi spadala spodobna urejenost na področju odpadkov. Ne samo tam, kjer odlagamo smeti občanke in občani, ampak tudi kasneje, ko vozilo odpelje.
Po grobih ocenah je dnevna količina odpadkov v mestu okoli 300 000 kg. To bo pomenilo vsaj 50 tovornjakov na dan, in blizu 20000 tovornjakov na leto – v eni smeri. Če upoštevamo, da se morajo vozila vrniti, se številke podvojijo. Koliko dodatne gneče in prometnih zamaškov, koliko dodatnih izpustov ogljikovega dioksida in koliko nafte, kolikšno povečanje prašnih delcev v zraku in vpliva na zdravje ljudi? V svetu merijo ?foot print? oziroma odtis, ki ga posameznik povzroča s svojim obnašanjem na naravo. Pred sprejemom takšnih odločitev, bi morali biti ti podatki znani. Pa niso, vsaj za nas ne, za mestne svetnike, preko katerih bi naj ta odločitev dobila pokritje. Prioritete mestne oblasti so bile predolgo na drugih področjih. Pred kratkim je bil zamenjan minister, ki ni pravočasno reševal področja odpadkov. Za župana so pogoji očitno ohlapnejši, v kolikor ima za sabo pokritje mestnega sveta. Očitno županu najlepešemu mestu na svetu nihče ne gleda pod preprogo. S takšnim hazarderskim načinom reševanja tako pomembne tematike se kot mestna svetnica in kot občanka ne morem strinjati.
Naslednja tema, ki bo obravanavana na tej seji je poročilo o izboljšavah v mestu namenjenih invalidom. Pohvalno je, da je kar nekaj pozitivnih sprememb, ki lajšajo invalidom dostopnost. Na nekaj področij pa vendar moram opozoriti. Pri mnogih rekonstrukcijah estetika prevladuje nad funkcionalnostjo in uporabnostjo. Sestopanje iz pločnikov bi si invalidi želeli iz daljše razdalje, torej z manjšo strmino. Na mnogih mestih so ti prehodi sicer urejeni, pa še vedno preveč stopničasti. Kot primer lahko opazimo najbližje Kapitelj in Mesarski most.
Tudi neprofitna stanovanja, v katere se selijo invalidi, bi morala biti vsaj v osnovi bolj prilagojena. Naslednja težava je pomanjkanje javnih stranišč, ki bi bila dostopna in prilagojena invalidom.
Starejši in slabovidni opozarjajo na sivo barvo stopnic, recimo pri Zlati ladjici, ki izrazito zamegljijo več nivojev, kar predstavlja tveganje za padec. Slepi in slabovidni pogrešajo tudi možnost vožnje z javnim prevozom skupaj s psom pomočnikom.
V Ljubljano prihajajo tudi invalidi iz cele Slovenije tako na zdravljenje in rehabilitacijo in tudi kot turisti. Turisti invalidi prihajajo tudi iz tujine. Ljubljana kot prestolnica ima na tem področju priložnost, da pokaže še večjo odprtost in občutek do tistih, ki imajo omejene možnosti in posebne potrebe. S tem se bo odrazila notranja lepota in kultura mesta.
Zofija Mazej Kukovič
