Čudovito je ob poplavi slabih informacij in dogodkov, slišati in doživeti nekaj dobrega, ustvarjalnega za današnji čas in za prihodnost.

Čeprav je investicijski ciklus v Sloveniji skoraj zamrznil, državni rebalans proračuna sredstva za investicije še zmanjšuje. Na srečo pa je še nekaj pogumnih, ki investirajo v perspektivne projekte, med katere zagotovo sodijo alternativni viri zeleni energije. Nova bioplinarna v Bučečevcih kaže na to, da je moč tudi in še posebej v času krize biti ustvarjalen in inovativen.

Danes, ko je slovenska konkurenčnost padla na nezavidljivo 57. mesto, ko gre v povprečju vsak dan v stečaj eno podjetje, ko se država zadolži vsak dan za novih 10 mio evrov, ko je več kot 100.000 brezposelnih, ko se vlada že tri leta ukvarja sama s sabo, so ustvarjalnost, inovativnost in pogum posameznikov in podjetij potrebna kot kruh. Pomembno pa je tudi vzdušje v okoju v katerem živimo in delujemo. Znano je, da ste tod v Prlekiji doma veseli ljudje. Veseli, delovni, podjetni in pogumni. Zato imate novo tehnologijo, ki bo služila tisočim in bo omogočala nova delovna mesta.

Zaveze, ki si jih je zadala naša evropska družina v odnosu do okolja in posledično do zdravja, se nanašajo na občutno povečanje zelenih virov energije do leta 2020. Sonce, veter, odpadki, biomasa, bioplin, so naše še zdaleč neizkoriščene priložnosti. Pri vseh tovrstnih projektih in tehnologijah se vedno pojavlja dilema, kako uravnotežiti prednosti in nekatere slabosti, ki jih prinašajo nove tehnologje. Nobene tehnologije ni na svetu, ki ne bi imela vplivov na okolje.  Vse kar uporabljamo, vsako najmanjšo stvar, vzamemo iz matere zemlje. Vprašanje pa je, kaj zemlji vračamo in kako ji vračamo. Zagotovo pa je dejstvo, da so nove tehnologije kot je bioplin mnogo prijaznejše do okolja in do zdravja, kot pa dimniki z izpusti žvepla in težkih kovin.

Slovenci zelo težko sprejemamo nove tehnologije. Nemci, ki so naši največji kupci sicer, imajo do danes že več kot 5000 bioplinarn. V Sloveniji imamo do sedaj pokritih okrog 20 % tržnega potenciala boplinarn.  Nočemo ne vetrnih elektrarn, ne izkoriščanja odpadkov za potrebe energije in še marsikaj. Hočemo pa imeti elektriko, informacijsko infrastrukturo, toploto, delovna mesta. Za zadovoljitev vseh teh želja, ki so normalne v civiliziranem in razvitem svetu, je potrebno poiskati ravnotežje . Pri tem pa je tudi pomembno zavedanje o vračanju našega življenja k preprostemu, k sonaravnemu. Zato  se mora vsak projekt razvijati skupaj z okoljem in z ljudmi, da ljudje verjamejo v dobrobit in v potrebo po novih energetskih virih ter priložnostih po razvoju njihovega okolja.

Bioplinarnam se očita uporaba koruze kot energenta. Da pa bioplinarne uporabljajo kot energent  mnogo odpadkov, ki bi sicer bili popolnoma nekoristni, pa je tudi resnica. V Bučečovcih je zelo pohvalno, da je projekt večinsko dobro sprejet v okolju.  Prinaša nova delovna mesta,  prinaša priložnost uporabe kmetijskih odpadkov,  prinaša priložnost izkoriščanja zaraščenih kmetijskih površin, ki jih je v Sloveniji več kot 20.000 hektarov, prinaša priložnost izkoriščanja nekaterih površin, ki so bile poprej namenjene za podporo proizvodnji sladkorja. Hkrati prinaša priložnost povečane pridelave zdrave in varne hrane iz rastlinjakov, ki jih bo ogrevala toplota bioplinarne. Prinaša priložnost razvoja podeželja, razvoja kmetijstva in podjetništva.

Zagovorniki in nasprotniki energetskih virov  dajejo podlage politiki in investitorjem za razumno presojo, kje so možnosti za razvoj, kako ustvarjati priložnosti za mlade? Kaj bomo prodajali v svet, katera znanja imamo? Bioplinarna je zgrajena na domačih znanjih, kar daje tudi priložnost za plasiranje teh tehnologij v svet, daje priložnosti za razvoj podeželja .

Zdrava kmečka pamet je botrovala temu projektu. Te danes žal primanjkuje. Sreča pa je, da se je po osamosvojitvi Slovenije začelo vračati življenje na podeželje. Sicer počasi, pa vendar bolje od sedemdesetih let, ko je bil trend izrazito negativen. Takrat je veljalo, če ne boš šel študirati, boš pa kmet. Vladala je politika, ki je potrebovala neuke ljudi. Danes je pomembno, da se mladi iz podeželja izobrazijo in se vrnejo z znanji, da z znanji razvijajo podeželje. Tisti, ki jih premami vonj sveže zorane zemlje, tisti, ki se zavedajo pomembnosti zdrave in varne hrane, tisti ki se zavedajo, da je podeželje eno izmed naših največjih priložnosti, tisti se bodo vrnili. Imeti neodvisen lokalni vir energije, kot je ta bioplinarna, imeti pitno vodo,  imeti delo, znanje, imeti priložnost za ustvarjanje,  imeti svobodo duha in veselje. To je prihodnost naših mladih, to je naša prihodnost.

Hvala za današnje povabilo. Čestitke snovalcem in investitorjem tega projekta ter prebivalcem  Bučečevcev, občini Križevci, da z razumom sprejemate nove priložnosti.

Zofija Mazej Kukovič