Pridelava in uporaba ekološko pridelane zdrave in varne hrane je ključnega pomena za zdravje in za daljšo zdravo življensko dobo. Danes je vse prepogost odgovor, da se NE SPLAČA. Da se ne splača pridelovati hrane, če jo v hipermarketih dobimo kolikor hočemo in ker je desetletja vladala politika, da delo na zemlji ni nič vredno. Tudi zato imamo danes v Sloveniji 20000 ha zaraščenih površin sicer potencialno obdelovalne zemlje. Namesto da bi na teh opuščenih hektarih rasla zelenjava, sadje, žitarice?

Ali se splača, ugotovimo šele takrat, ko izgubimo zdravje in se zavedamo njegove neprecenljive vrednosti. Takrat se zavemo, da se splača jesti zdravo hrano, se gibati in biti zdrav. Z ozirom na to, da gremo v Sloveniji v povprečju 7 krat na leto k zdravniku, Nemci pa 4 krat, je jasno da imamo še veliko priložnosti izboljšati življenjski slog. To pa je proces, ki se prične od zibelke dalje. Zato je ozaveščanje o zdravi in varni prehrani  v vrtcih in šolah pomembno iz vidika vseživljenskega vzorca prehranjevanja.

V Sloveniji je 60 % prebivalcev s prekomerno telesno težo, le 25% se jih redno rekreira. Kultura prehranjevanja je še vedno naravnana v uživanje premastne, presladke, preslane hrane. Tudi samooskrba je komaj nekaj več kot 30%. V deželi, ki je zelena, ki ima vse pogoje za pridelavo hrane, smo v večini odvisni od uvoza hrane.

Zato imamo odprtih veliko priložnosti za izboljšave. Razširiti moramo kulturo pridelovanja ekološke hrane. Mnogi so še prepričani, da si rok ne smejo umazati z zemljo. Pri 120.000 brezposelnih, moramo uvažati delavce iz Romunije za sezonska dela  v kmetijstvu. Vsak dan propadajo kmetije, ker se ne splača, ker mladi ne vidijo prihodnosti na podeželju. Zakaj se splača v Avstriji, tudi na gorskih kmetijah? Gotovo je odgovor tudi v ustrezni kmetijski politiki, ki mora prva oblikovati tovrstno okolje.

Tekom našega predsedovanja Svetu Evropske unije smo sodelovali na konferenci EFSE, to je institucije, ki skrbi za varno in zdravo hrano za celotno Evropo. V našem mandatu je bil sprejet tudi prvi Nacionalni program prehranske politike v Sloveniji, ki zelo poudarja ekološko pridelano hrano. Zdravje je v prvi vrsti odvisno od zdravega okolja in hrane, ki jo pojemo. Hrana, ki jo v povprečju zaužije Američan, je pripeljana 2000 km daleč. Koliko izpustov plinov je potrebno za ta transport in kakšen slab vpliv na okolje je to! Mi smo lahko v tem oziru bolj prijazni do okolja in do svojega zdravja.

Kaj lahko danes najdemo na trgovskih policah? Solato iz Španije, česen iz Kitajske, vino iz Avstralje?V naši domovini, kjer bi lahko z nekaj več poguma in znanja, ljubezni do zemlje,  pridelali zdravo hrano in poskrbeli vsaj za samooskrbo. Na to lahko vplivamo tudi z zgledom. V naši družini pridelujemo ekološko hrano. Zame je del prostega časa vedno namenjen za delo na zemlji. Kakšen užitek je v jutranji rosi nabirati pridelke iz vrta!

Otroci sledijo zgledu strašev in učiteljev. Danes je moderno piti kokakolo in jesti hamburger iz Mc Donaldsa. Oboje bi morali  z zgledom in ozaveščanjem zamenjati za kozarec vode in kos črnega kruha. Veliko otrok ima prekomerno težo, nekatera dekleta se zdravijo za anoreksijo! Oboje je slaba popotnica za dolgo zdravo življensko dobo ter hkrati podlaga za zdravstvene motnje, kot je visok krvni tlak,  holesterol, diabetes, srčno žilne bolezni,…

Ker živimo v predalpskem svetu, so tudi temperature nekoliko nižje. Zato si lahko razvijemo sistem rastlinjakov in ogrevanje le teh s termalno energijo, z biomaso, bioplinom.. Danes mora biti naš cilj, da se mladi z univerzitetno izobrazbo vračajo na podeželje. Da mladi s svojim delom ustvarjajo deželo ZDRAVJA IN TURIZMA. Zdravo okolje in ekološko pridelana lokalna hrana sta zelo privlačni za ljudi iz celega sveta. Za to so  turisti pripravljeni plačati visoko ceno!

Čestitke organizatorjem za ta dogodek, ki ozavešča in opominja: PRIDELAJMO ALI KUPIMO MANJ IN TISTO KVALITETNO. JEJMO ZDRAVO, TER ODLOČAJMO Z ZDRAVO KMEČKO PAMETJO.

Zofija Mazej Kukovič