Na področju zdravstva imamo v Sloveniji veliko strokovnjakov, ki imajo velik ugled tudi na mednarodnem nivoju. Znanja in dobre prakse iz medicine, ki jih širijo naši profesorji po svetu, dajejo Sloveniji ugled in priložnosti za razvoj tudi na komplementarnih področjih. Sicer pa je bila posebnost tega posveta, da smo povezali modrost starejših z idejami mladih. Izpostavljam nekaj strnjenih misli, ki so bile postavljene v ospredje na včerajšnjem posvetu.

Za uvod nekaj misli prof.dr. Matija Horvat-a: Birokratizacija medicine duši komunikacijo s pacientom.; Družba v celoti izgublja stik z naravo.; Starejše ljudi se čedalje bolj napotuje v domove.; Rojstvo in smrt se dogajata izven našega doma.; Pacient razmišlja in pričakuje, da je možno zdravje servisirati tako kot stroj, ki se pokvari. Če se mu zdravje poslabšuje, so krivi zdravniki.; Ni jih malo, ki uživajo na dan tudi po dvajset različnih zdravil. Sistem je naravnan tako, da ni celovitega pregleda o medsebojnih negativnih učinkih teh zdravil.

Pacient pričakuje pogovor, upanje. Zato je potrebna razbremenitev zdravnika z rutinskimi deli in birokracijo. Vse to je izvedljivo ob jasni razmejitvi odgovornosti in dela, ki se odvija znotraj procesov zdravljenja. Pričakovanja vsakega posameznika, da se gre po zdravje v ambulanto, je nujno preusmeriti v osveščenost do zdravega načina življenja, do življenja z naravo. Starejši ljudje,  se selijo v domove za starejše, vsako leto se poveča število postelj  za 1000 v domovih za starejše. Zato moramo obuditi razvoj kulture v smeri, da je vrednota doživeti starost na lastnem domu. Vsled tega moramo razviti zdravstvene in ostale servise, ki bodo opora za varno starost. Predvsem pa je to vprašanje vrednote družine, medsebojnih odnosov in medgeneracijskega sožitja.

Pretirana uporaba zdravil in različnih prehranskih dodatkov ima žal velikokrat tudi komercialno ozadje. Zato je nujna celovita obravnava pacienta in tudi čas zdravnika za pacienta na dobri informacijski osnovi, kjer bo razvidna zgodovina bolezni in preiskav. Na ta način bo šele realno pričakovati, da bo zdravnik pacientu lahko tudi ukinil nekatere vrste zdravil, ne pa le dodajal. Zdrav način življenja bo zmanjševal število poti v ambulanto. Le ta pa se mora pričeti z vzgojo že v otroštvu, ne šele pri petdesetih. Pri tem je pomembno tudi izobraževati vse ljudi o ravnanju pri urgentnih stanjih, kot je povdaril prof. dr. Marko Noč. Kadar gre za urgentna stanja po nesrečah, po  različnih oblikah kapi, je zelo pomembna prva pomoč.  To se da naučiti in se moramo naučiti. Naučiti, kako paziti nase in na ljudi okrog sebe. Izobraževanje laikov  o zdravem načinu življenja in o prvi pomoči pri urgentnih stanjih, se lahko prične v osnovni šoli in mora biti sestavni del vseživljenjskega učenja.

Zdravniki  so opozarjali na neracionalno ravnanje pri nakupih opreme in zdravil. USB ključek kupljen preko UKC  stane 34 evrov, pri direktnem nakupu pa 17 evrov. Navidezno  banalni  primeri  signalizirajo, kje so rezerve pri zdravstveni blagajni, ki je težka skupaj z dopolnilnim zavarovanjem več kot 3 miljarde evrov.

Kako zagotoviti enakomerno dostopnost tudi na področju duševnega zdravja? Kako motivirati mlade zdravnice in zdravnike, da se bodo usmerjali v področje družinske medicine in da bodo imeli motiv delati izven urbanih centrov, na podeželju? Slišali smo mnoge predloge rešitev, tudi poglede mladih zdravnikov. Nekatere predlagane  rešitve so pred časom v katerem živimo, mnoge  pa  so bile zelo realne, konkretne in uporabne.

Spremebe v zdravstvu so potrebne in tudi jasne, izvedljive pa so le skupaj z nosilci zdravstvene dejavnosti in socialnimi partnerji. Za vsa vprašanja obstojajo rešitive, ki jih je potrebno  implementirati po korakih, kakovost pa mora biti skupni imenovalec. Birokratizacija v zdravstvu mora biti orodje in ne cilj, plačila  morajo slediti opravljenemu delu, med zaposlenimi moramo postaviti jasne odgovornosti in delitev dela .

Za zaključek naj citiram:

?Enakost etike do vsakega človeka, berača zdraviti kot kralja in kralja zdraviti kot berača?. (prof. dr. Matija Horvat)

? Zdravje je nedeljivo.? (prof. dr.Josip Turk)

Zofija Mazej Kukovič