Bruselj, 9. januar 2013
Danes je Zofija Mazej Kukovič (EPP/SDS) v Evropskem parlamentu kot govorka sodelovala na javni tribuni z naslovom “Evropsko upravljanje gozdov – o izzivih na področju gozdov v EU. S sogovorci je razpravljala o izzivih na področju gozdarske politike in o priložnostih, ki jih za delovna mesta, gospodarsko rast in zdravje v Evropski uniji ponuja gozd.
Osrednja tema razprave na javni tribuni se je nanašala na vprašanje o morebitnem obstoju skupne gozdarske politike na ravni EU in o izzivih s katerimi se sooča evropsko upravljanje gozdov. Razlike med državami članicami so ogromne, zato se mnenja o tem vprašanju močno razlikujejo. Namen dogodka je bilo predstaviti izzive s katerimi se sooča oblikovanje gozdarske politike in možnosti za oblikovanje evropskega upravljanja gozdov.
Evropska poslanka Mazej Kukovičeva je v uvodu izpostavila, da je največji izziv evropskega oblikovanja gozdarske politike dodeliti gozdovom pravo vrednost in priznati potencial, ki ga premorejo. “Gozdove moramo dojemati kot potencial za zdravje, nova delovna mesta in gospodarsko rast. Lahko so temelj zdrave populacije na eni strani, na drugi strani pa nudijo ogromno priložnosti in idej, ki lahko pripomorejo k ustvarjanju novih delovnih mest. Slovenija je tretja najbolj gozdnata država v Evropi, zato sta odnos in skrb do gozda neprecenljiva.”
Predstavnik Evropske komisije, Michael Hamell, je izpostavil vprašanje principa subsidiarnosti. “Države članice se vedno znova vračajo k načelu subsidiarnosti. Morda je čas, da naredimo korak naprej in uredimo gozdarsko politiko tudi na ravni EU.”
Evropski poslanec iz Grčije, Kriton Arsenis, je poudaril, da obstaja več različnih realnosti že glede samega pomena in definicije gozda. “Gozd ima družbeno-gospodarsko funkcijo. Obstaja toliko različnih definicij gozda, kot je držav članic. Smiselno je, da se na ravni EU zato uredi skupen pristop in skupna gozdarska politika.”
Mazej Kukovičeva je v svojem govoru poudarila: “Države, bogate z gozdom, imajo ogromen potencial na področju lesne industrije. Potrebno je vrniti pomen zdravim, trajnostnim lesenim produktom kot so otroške igrače. Prav tako bi bilo potrebno razmisliti o uporabi gozdnih odpadkov; predvsem v smislu obnovljivega vira energije. Ureditve in spodbude na ravni EU so zato več kot dobrodošle.”
Mnogo držav, med njimi tudi Slovenija, se sooča z oblikovanjem ustreznega gospodarjenja z gozdovi. “V Sloveniji les izgublja na kvaliteti, saj je sečnja gozdov še vedno nezadostna. Poskrbeti je potrebno za ustrezno nego gozdov ter posledično prispevati k večji kvaliteti lesa. Izziv s katerim se moramo soočiti v Sloveniji je zagotovo poiskati pravo ravnovesje med kmetijsko obdelanimi površinami in zaraščenimi površinami, saj lahko Slovenija kaj kmalu postane sam samcat gozd,” je zaključila Mazej Kukovičeva.
***
Za dodatne informacije se obrnite na:
Mateja Mohorič, asistentka v pisarni Zofije Mazej Kukovič: +386 41775096, mateja.mohoric@ep.europa.eu
