Na vseh belgijskih in francoskih medijih je danes opaziti posnetke Elizejskih poljan 8. maja 1945, kot začetek miru v Evropi. Po več kot šestih desetletjih miru predvsem med Nemčijo in Francijo, ki sta si bili glavni nasprotnici, je razumevanje 2. Svetovne vojne na takrat Jugoslovanskih tleh in na današnjem teritoriju Slovenije vse bolj razumeti tudi kot državljansko vojno. Vojno, ki je povzročila ali pa že nadaljevala delitve Slovencev iz preteklosti.
Slovenci smo se 23. decembra 1990 na plebiscitu s skoraj 90% ZA odločili za osamosvojitev Slovenije. Takrat smo bili enotni. Tudi desetdnevna vojna za osamosvojitev Slovenije je terjala žrtve, na katere v vsakdanjem odnosu pozabljamo. Pozabljamo na to, da se je osamosvojitev porajala v napetih odnosnih s tistimi, ki jih je mikalo ostati v starem režimu.
Danes, po več kot dvajsetih letih od osamosvojitve imam občutek, da se Evropa združuje, Slovenci pa se znotraj samih sebe delimo. Delimo tudi zato, ker ne pustimo spokoja vsem žrtvam totalitarizmov, tako nacizma, fašizma in komunizma. Nemci in Francozi so to presegli, čeprav so ljudem njihove medsebojne vojne v zadnjih dvesto letih povzročile mnogo krivic in trpljenja. Eni in drugi priznavajo krivice, ki so bile povzročene.
Čas je, da bi tudi mi v Sloveniji, ki je po številu prebivalstva manjša kot 0,5 % Evropejk in Evropejcev, priznali dostojanstvo vsem žrtvam vojne in totalitarnih režimov. Da bi si posebej ob tej krizi znali ponuditi roko. Da bi ob tej krizi lahko usmerili skupno energijo v reševanje gospodarskih in socialnih vprašanj. Da bi spoštovali simbole naše domovine Slovenije in hodili na proslave s cvetjem v roki, ne pa s puško na rami.
V letu 2003 smo se na referendumu ponovno združili za vstop v Evropsko unijo s skoraj 90 % ZA. Kako je danes, 10 let po referendumu? Nas težijo mnoga vprašanja, na katere so nekatere države že dobile odgovore. Švedska, Nemčija, Poljska, Češka in mnoge druge članice EU, se ne ukvarjajo s padcem gospodarske rasti ampak z razvojem. Mednarodni finančni trgi so veseli, če lahko posojajo denar takšnim državam, ki so gospodarsko močne in politično stabilne. V Sloveniji pa se vlada veseli, če se sploh še uspe zadolžiti in pridobiti posojila. Smo država na dnu lestvice v Evropski uniji z ozirom na gospodarske rezultate, na dnu lestvice z ozirom na to, da večina ne verjame, da z volitvami lahko demokratično spreminjamo našo prihodnost. Namesto neskončnih afer bi raje kreativno razpravljali o tem, kaj bomo počeli, kaj bomo sejali in posledično to tudi poželi.
S projektom Hrana za zdravje in delovna mesta smo skupaj z ekipo Požen Evropo uspeli motivirati mnoge, ki so se ozrli okrog sebe, se vključili v projekt in opazili priložnosti. Mnogi so našli prostor za posaditev svoje ideje. Med 150 prijavljenimi je toliko šol, vrtcev in tudi ena celotna vas. Preko njih bo naš projekt dosegel tisoče ljudi v naši domovini. Konec leta ga bomo predstavili tudi v Evropskem parlamentu. Mnogih se je dotaknilo dejstvo, da sta hrana in zdravje neločljivo povezani. Kot je človek neločljivo povezan z zemljo, ki jo ima rad, lahko pa je sploh je opazi.
V maju bi s cvetjem in pomladjo obdano Slovenijo lahko združevali ljudje kreativnih misli, svežih idej in pridnih rok. Kot se je pred kratkim izrazil oče petih otrok: “Pri nas ni krize, vedno smo živeli delovno in skromno in tako živimo tudi danes. Tisti, ki delo išče, ga bo tudi našel. Delo je potrebno znati tudi videti.”
To seveda pomeni, da moramo znati poiskati priložnost tudi v samozaposlitvah. Klasične ponudbe delovnih mest bo žal vse manj. Če se bomo vračali k vrednotam naših prednikov, bomo tudi v njih posredno našli priložnost za delo. Zdravje, kot našo nepovratno vrednoto, lahko ohranjamo tudi s hrano in načinom pridelovanja in prehranjevanja. Morda postane prav to priložnost za samozaposlitev tudi za vas. Gre za kombinacijo uporabe spretnosti in znanj. Metaforično gre za motiko in računalnik, ki sta povezana preko informacijske avtoceste, preko interneta. Motika in računalnik, oboje je potrebno znati uporabljati. Posaditi idejo in sadove tega tudi ponuditi trgu.
V Sloveniji na Dan Evrope in potem vsak naslednji dan!
Zofija Mazej Kukovič, evropska poslanka
