Pojem ranljivost potrošnika je bil prvič uveden z Direktivo leta 2005, vendar je bil osredotočen le na ?nedopustno vplivanje? na potrošnika, ki še ni dokončno oblikoval svoje odločitve. Torej ščiti le potrošnikov ekonomski interes, ne pa tudi drugih področji, kot so njegovo zdravje in varnost. Direktiva o pravicah potrošnikov ne vsebuje posebnih določb o ranljivih potrošnikih, hkrati pa se ne nanaša na vse sektorje, v katerih obstaja povečano tveganje.
Cilj potrošniške politike EU je spodbujanje pravic potrošnikov ter visoka raven varstva vseh potrošnikov. Dosedanja zakonodaja na evropski ravni problem ranljivosti obravnava od primera do primera. Strategija za krepitev ranljivosti potrošnikov mora poenotiti delovanje, vendar mora pri tem upoštevati kompleksnost okoliščin, hkrati pa mora biti dovolj fleksibilna, da ne omejuje svoboščin in potrošnikove izbire.
Izzivi na tem področju: raznolikost v vzrokih za ranljivost potrošnikov, zaradi česar je težko zagotoviti enoten instrument, ki bi se soočal s tem problemom; raznolikost potreb, zmožnosti in okoliščin potrošnikov; potreba po učinkovitem varstvu vseh potrošnikov; razlike v zaščitenosti potrošnikov med državami članicami (npr. razlike v kakovosti izdelkov iste znamke v različnih državah članicah); pomanjkanje izobraževanja in obveščanja potrošnikov o njihovih pravicah; sektorji, kjer prihaja do največje ranljivosti so finančni sektor, telekomunikacije, hrana, transport, energetika, internet, liberalizacija trga in dostop do sodnega varstva.
Za krepitev pravic potrošnikov je potrebno pozorno opazovanje družbenega in potrošniškega ravnanja, ki lahko določene skupine ali posameznike privedejo v ranljiv položaj, npr. z analizo potrošniških pritožb; sprejetje posebnih ukrepov, ki bi zagotovili zaščito vseh potrošnikov, ne glede na njihove zmožnosti ali življenjsko obdobje; povečanje dostopnosti informacij: namensko usmerjene jasne in razumljive informacije, ki se morajo širiti po različnih kanalih.
Hrana in zdravje kot problematični sektor: Vse več otrok in mladostnikov trpi za posledicami pomanjkanja gibanja in prekomerne telesne teže. Eden izmed vzrokov za to je tudi vpliv oglaševanja usmerjenega na ranljivejše potrošnike, kot so otroci, saj so le ti bolj dojemljivi za reklame. Potrebno je zmanjšati izpostavljenost otrok in mladine agresivnemu in zavajajočemu TV in internetnemu oglaševanju živil z visoko vsebnostjo maščob, soli in sladkorjev ter preučiti ali so potrebna strožja pravila za reklame, namenjene otrokom in mladini. Nadalje je potrebno sprejeti ukrepe na področju prehrane, telesne aktivnosti in zdravja otrok ter izboljšati izobraževanje in ozaveščanje otrok in njihovih staršev o pomenu uravnotežene prehrane ter aktivnega in zdravega načina življenja. Pri najbolj ogroženih skupinah (otrocih in nosečih ženskah) je potrebno povečati tudi ozaveščenost glede same varnosti proizvodov, saj bodo le tako zmožni samostojno sprejemati najboljše možne odločitve.
***
Pisarna evropske poslanke Zofije Mazej Kukovič v Bruslju
