Mlada družina Štefke in Janka Reberšak obdelujeta kmetijo v Lepi Njivi. Skupaj s sedmimi otroci so preživeli že precej preizkušenj, saj so se morali v družini spopasti s težko boleznijo. Moč za zmago nad boleznijo so med drugim našli tudi v zemlji, zdravi pridelavi hrane in zdravem načinu življenja. Štefka in Janko sta tako danes aktivna zagovornika zdrave pridelave, ki jo z veseljem ponudita tudi obiskovalcem kmetije.

Mlad par Tomaž in žena Urška iz Florjana sta prihodnost za svojo družino videla v delu na zemlji. Njuna skupna zgodba je vrtnarija Imperl, ki predstavlja primer dobre prakse samozaposlitve na področju pridelave hrane. Ideja, da morajo zlasti mladi priložnosti zase iskati tudi v delu z zemljo, predstavlja bistvo našega projekta in natečaja Hrana za zdravje in delovna mesta, saj spodbujanje lokalne pridelave nikoli ne bo doseglo pravega namena, če se njenega pomena ne bodo zavedali tudi mladi. Evropska poslanka Zofija Mazej Kukovič tako pozdravlja prav vsak primer mladih posameznikov, ki svojo prihodnost vidijo v vračanju k zemlji. Vrtnarstvo Imperl je prav poseben zgled takšne prakse.

Ekipa Požen Evropo je z veseljem obiskala zakonca Bračič iz Celja in prisluhnila njuni zgodbi. Ljubezen do zemlje ju je gnala, da sta kupila propadajočo in zaraščajočo kmetijo v Blatnem vrhu, na nadmorski višini 560 m. Kar sta ob prihodu na zaraščeno kmetijo najprej opazila, je bil mogočni lipovec, ki je kraljeval na strmini nad staro hišo. Očaral ju je in domačija je postala Zeliščna kmetija Plahtica. Okoliški travnik je pravi zeliščni vrt, za Karmen in Borisa pa vir neizčrpne energije in zdravja.  Seveda smo našli tudi zelenjavni vrt, kjer si zelišča in zelenjava podajajo roko in eden drugega varujejo pred škodljivci. Zakoncema Bračič idej in energije ne zmanjka. Upata, da bo kmalu vsaj eden od njiju lahko zapustil službo in se zaposlil na kmetiji. Načrtujeta tedenske delavnice ustvarjanja z zelišči, sodelovanje s slepimi, star senik pa bi ponujal spanje na senu z zeliščno terapijo. Če Karmen in Boris uresničita samo nekaj svojih idej, bo njuna Zeliščna kmetija zagotovo uspeh na področju zdravstvenega in terapevtskega turizma, to pa je področje, ki ga je potrebno po besedah Zofije Mazej Kukovič posebej poudarjati. Lokalna pridelava, zeleni turizem in terapevtski turizem je nekaj, kar mora živeti z roko v roki, pa se tega Slovenci premalo zavedamo. ?Slovenijo moramo bolj učinkovito predstavljali kot deželo zdravja. Prihod tujcev in razvoj turizma namreč pomeni neskončno število različnih storitev in novih delovnih mest na lokalni ravni,? je nedavno povedala poslanka. Za nas je Ekološka kmetija Plahtica, ki je le streljaj od jurklošterske kartuzije, že samo zaradi vzpodbudnih idej zgodba o uspehu!

Kot članica odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, je evropska poslanka Zofija Mazej Kukovič velika zagovornica zdrave prehrane in njene domače priprave. Tudi sama je mnenja, da je doma pečen kruh pomembna vrednota, v njeni družini pa nosi poseben pomen, saj si vsak teden kos domačega kruha odnese s seboj v Bruselj. Tako smo se z veseljem ustavili na kmetiji Mežič, kjer pridelujejo vsa žita, med drugim tudi ajdo, domač mlin pa nato žita spreminja v kašo, moko in otrobe. Iz njihove kuhinje tako pogosto zadiši po sveže pečenemu kruhu. Na njivi so na inovativen način združili dve kulturi, katerih pridelovanje evropska poslanka spodbuja v okviru svojega vseslovenskega projekta Hrana za zdravje in delovna mesta. Posevek česna so zastrli z luščinami ajde, nekatera so vzklila in dobili so mešan posevek, ki bo ohranil zdrav pridelek in rodovitno zemljo.

S komisijo smo obredli že lep del Slovenije, saj naši natečajniki prihajajo iz krajev povsod po naši deželi in prav vsak natečajnik je po svoje drugačen in edinstven. Vsem pa je skupna ljubezen do zemlje in zdrave domače hrane. S ponosom so nam pokazali svoje gredice, vrtove, njive, rastlinjake in grmičke. Koščke svojega sveta kamor vsak po svoje vlagajo svoj trud, čas in znanje. Veseli smo, da smo lahko tega sveta?

EU kotiček:

POROČILO O STRATEGIJI KREPITVE PRAVIC RANLJIVIH POTROŠNIKOV

Pojem ranljivost potrošnika je bil prvič uveden z Direktivo leta 2005, vendar je bil osredotočen le na ?nedopustno vplivanje? na potrošnika, ki še ni dokončno oblikoval svoje odločitve. Torej ščiti le potrošnikov ekonomski interes, ne pa tudi drugih področji, kot so njegovo zdravje in varnost. Direktiva o pravicah potrošnikov ne vsebuje posebnih določb o ranljivih potrošnikih, hkrati pa se ne nanaša na vse sektorje, v katerih obstaja povečano tveganje.

Cilj potrošniške politike EU je spodbujanje pravic potrošnikov ter visoka raven varstva vseh potrošnikov. Dosedanja zakonodaja na evropski ravni problem ranljivosti obravnava od primera do primera. Strategija za krepitev ranljivosti potrošnikov mora poenotiti delovanje, vendar mora pri tem upoštevati kompleksnost okoliščin, hkrati pa mora biti dovolj fleksibilna, da ne omejuje svoboščin in potrošnikove izbire.

Izzivi na tem področju: raznolikost v vzrokih za ranljivost potrošnikov, zaradi česar je težko zagotoviti enoten instrument, ki bi se soočal s tem problemom; raznolikost potreb, zmožnosti in okoliščin potrošnikov; potreba po učinkovitem varstvu vseh potrošnikov; razlike v zaščitenosti potrošnikov med državami članicami (npr. razlike v kakovosti izdelkov iste znamke v različnih državah članicah); pomanjkanje izobraževanja in obveščanja potrošnikov o njihovih pravicah; sektorji, kjer prihaja do največje ranljivosti so finančni sektor, telekomunikacije, hrana, transport, energetika, internet, liberalizacija trga in dostop do sodnega varstva.

Za krepitev pravic potrošnikov je potrebno pozorno opazovanje družbenega in potrošniškega ravnanja, ki lahko določene skupine ali posameznike privedejo v ranljiv položaj, npr. z analizo potrošniških pritožb; sprejetje posebnih ukrepov, ki bi zagotovili zaščito vseh potrošnikov, ne glede na njihove zmožnosti ali življenjsko obdobje; povečanje dostopnosti informacij: namensko usmerjene jasne in razumljive informacije, ki se morajo širiti po različnih kanalih.

Hrana in zdravje kot problematični sektor: Vse več otrok in mladostnikov trpi za posledicami pomanjkanja gibanja in prekomerne telesne teže. Eden izmed vzrokov za to je tudi vpliv oglaševanja usmerjenega na ranljivejše potrošnike, kot so otroci, saj so le ti bolj dojemljivi za reklame. Potrebno je zmanjšati izpostavljenost otrok in mladine agresivnemu in zavajajočemu TV in internetnemu oglaševanju živil z visoko vsebnostjo maščob, soli in sladkorjev ter preučiti ali so potrebna strožja pravila za reklame, namenjene otrokom in mladini. Nadalje je potrebno sprejeti ukrepe na področju prehrane, telesne aktivnosti in zdravja otrok ter izboljšati izobraževanje in ozaveščanje otrok in njihovih staršev o pomenu uravnotežene prehrane ter aktivnega in zdravega načina življenja. Pri najbolj ogroženih skupinah (otrocih in nosečih ženskah) je potrebno povečati tudi ozaveščenost glede same varnosti proizvodov, saj bodo le tako zmožni samostojno sprejemati najboljše možne odločitve.

***

Pisarna evropske poslanke Zofije Mazej Kukovič