Suša in neurja so razočarala in prizadela tudi naše natečajnike. Bodimo pozitivni, glejmo naprej! Ob zadnjih vremenskih nevšečnostih nas evropska poslanka Zofija Mazej Kukovič spodbuja ?S takimi pojavi se moramo znati spopasti. Gledati je potrebno naprej. Obdelajmo zemljo, posadimo nov posevek in bodimo bolj občutljivi do našega odnosa z naravo.?

 

Naš natečajnik Damjan Zabovnik je inovator in človek, ki bo septembra v Nevadi s svojim ležečim kolesom naskakoval svetovni hitrostni rekord. Energijo za svoje inovativno delovanje Damjan črpa tudi iz svojega kotička sredi gozda v Beli Krajini. Navdušuje se nad idejo permakulture.  Permakulturo lahko opišemo kot etični sistem načrtovanja primeren za proizvodnjo prehrane, izrabe prostora ter gradnjo prebivališč. V njej se prepletajo ekologija, pokrajina, ekološko  kmetijstvo, arhitektura in agrogogozdarstvo.

Poudarek ni na teh posameznih elementih, temveč na povezavah med njimi, pri čemer se doseže sinergijski učinek. Permakultura sloni na pozornem in preudarnem opazovanju narave in naravnih sistemov ter prepoznavanju univerzalnih vzorcev in principov z vključevanjem le-teh v naše okoliščine. Tako na ?gozdnem vrtu? premera 30m  raste ječmen, solata, korenček, jagodičevje, hren, med njimi pa se pase zajček, ki se je sicer ob prihodu komisije skril v svoje varno zavetje. Kako se bo permakulturni gozdni vrt razvijal, bo pokazal čas.

 

 

 

 

 

 

 

 

Zakonca Langerholc imata idilično hišo ob gozdu v Svetem Duhu pri Škofje Loki. Letos pa

sta dokupila še zemljo tik ob gozdnem robu, kjer sta uredila zanimiv razgiban vrtiček. Ves material za postavitev visoke grede sta pridobila iz gozda. Poskusno sta na listni stelji posadila tudi krompir, ki lepo zori. Tesna povezanost z naravo in želja po zdravi in naravni pridelavi hrane, je gospoda pripeljala tudi do znanja izdelave orgonskega topa ? naprave, s katero se uspešno bori proti toči. Orgonski top negativno energijo iz ozračja spreminja v življenjsko energijo. Iz podobnih materialov (silikonskega kita kot organske materije in kamene strele, aluminijevih ostruščkov in bakrene žice kot anorganske materije) je izdelal tudi orgonsko piramido, ki jo lahko imaš ob računalniku, da negativno energijo spreminja v pozitivno, orgonsko energijo.

Orgonska energija naj bi bila temeljna življenjska sila, ki je bila dolgo poznana le ljudem, ki so bili v stalnem stiku z naravo. Nekateri znanstveniki pa so ugibali, ali je orgonska energija morda univerzalni eter, energija, ki poganja vesolje. Znanstveno je idejo orgonske energije opredelil psihoanalitik Wilhelm Reich v 30. letih prejšnjega stoletja.

Reich je dejal, da orgonska energija napolnjuje celotno vesolje, je povsod in je breztežnostna. Odkril je tudi način, kako zbirati oziroma akumulirati to energijo iz atmosfere. Orgonska energija naj bi krepila imunski sistem, izboljšala prekrvavitev in dvignila raven energije posameznika. Po mnenju njenih uporabnikov orgonska ali življenjska energija, ki naj bi razbijala nevihtne oblake, tako pozitivno vpliva tudi na življenje ljudi.

 

V Rošpohu smo našli bogato rastišče posebne sorte kamilice ? grenko kamilico, ki naj bi bila po izročilu starih staršev še prav posebej zdravilna.

Tudi Verglesova ugotavljata, da so njene učinkovine zelo močne. Ker je gospa pred 4 meseci ostala brez dela, se je z zavzetostjo lotila raziskave te sorte kamilice in upa, da bo našla tržno nišo, kjer bo dobila svojo poslovno priložnost.

Na dogodku, ki se je v okviru pobude Požen Evropo evropske poslanke Zofije Mazej Kukovič odvijal v maju v Cerkljah na Gorenjskem, sta govorila z dr. Janezom Bogatajem, od katerega sta hvaležno pridobila uporabne informacije. Povezala sta se z botaniki, da raziščejo, katera kamilica je to; v nadaljevanju pa sta že dogovorjena, da bodo analizirali tudi njene učinkovine in koncentracijo le-teh. Upata, da bodo rezultati pozitivni in že navezujeta stike s farmacevti, ki bi jih ta rastlina utegnila zanimati.

Držimo pesti! Hkrati obdelujeta vrt s pestrim izborom zelenjave in bogat zeliščni vrt. Dovolila sta nam pogled v njuno shrambo, kjer smo opazili liste ajde, posušene za čaj, domačo vegeto, vloženo zelenjavo, zeliščne napitke?

 

Gospa Jolanda iz Železnega pri Žalcu pa je kar sama strnila vtise ob obisku terenske ekipe Požen Evropo:

?Komisija in ekipa Požen?Evropo je prišla ocenjevati tudi moj vrt. Čeprav sem to akcijo miselno podpirala že od vsega začetka, sem ob obisku komisije prišla do zelo pomembnega zaključka. K temu zaključku je komisija zelo veliko sama prispevala predvsem s svojim vljudnim pristopom, načinom in opažanjem vsakega detajla na vrtu. Iz tega lahko povzamem, da imajo ta dejanja na nas vrtičkarje zelo dober vpliv, saj smo z ocenitvijo naših vrtov in našega dela na vrtu dobili eno zelo pomembno sporočilo in sicer to, da smo opaženi, oz. da je opaženo naše delo in pridelki.?

 

 

Evroposlanka Zofija Mazej Kukovič pa ob spremljanju dela ekipe in terenske komisije meni: ?Kljub težjim razmeram se odpira veliko novih priložnosti. Koliko inovativnih idej na domačih vrtovih in njivah smo že odkrili. Priložnosti za inovacije v kmetijstvu je ogromno. S tega področja jih je ta čas samo 6 odstotkov, investicijski potenciali in razpoložljivost sredstev pa največja.?

 

EU KOTIČEK:

UPORABA SOCIALNIH OMREŽIJ in AgChat Foundation

 

Tudi na področju kmetijstva in pridelovanja hrane se vse več uporabljajo socialna omrežja, predvsem Facebook. Povezava med kmeti in potrošniki se je začela razvijati šele v zadnjih letih, zato gre za relativno novo področje, ki še ni povesem izkoriščeno. Čeprav ima večina kmetovalcev dostop do interneta, veliko izmed njih ga tudi dejansko uporablja, pa so večinoma nevešči uporabe socialnih omrežji z namenom izboljšanja prodaje in razširitve trga. Internet v večji meri kot za poslovanje uporabljajo za zabavo.

S premostitvijo te vrzeli se ukvarja AgChat Foundation (http://agchat.org/), ki kmetom ponuja izobraževanja ter pomoč pri pridobivanju znanja in spretnosti, ki jih potrebujejo za povezovanje s podjetji, potrošniki ter drugimi kmeti preko socialnih omrežij. Deluje kot platforma, ki kmetom nudi pomoč pri uporabi Twitterja, Facebooka, Youtuba in tudi pri pisanju blogov.

Kaj s tem pridobimo?

– potrošnik se lahko poveže z lokalnimi pridelovalci ter s tem podpirajo kmetije ter spodbujajo lokalno gospodarstvo. Hkrati pa uživajo svežo, lokalno pridelano hrano.

– kmetje se lahko med seboj povežejo ter med sabo izmenjujejo informacije, ideje ter si pomagajo. Posledica tega so tudi boljši pridelki.

– dialog med pridelovalci in potrošniki: lahko povejo svoje zgodbe, odgovarjajo na vprašanja potrošnikov,?

– nekateri, večinoma mladi, pridelovalci hrane se odločijo za pisanje bloga ter na ta način posredujejo svojo izkušnjo z življenjem na kmetiji ter pridelovanjem hrane. S tem želijo spodbuditi ljudi, da bi tudi sami pridelovali hrano, predvsem pa s tem povezujejo ljudi z virom njihove hrane ter spodbujajo hvaležnost ljudi kmetom za pridelano hrano (http://kmetija-kukenberger.blogspot.be/).

Tudi slovenske kmetije uporabljajo mobilna omrežja, predvsem Facebook, kjer redno objavljajo svoje akcije in predstavljajo ponudbo ter odgovarjajo na vprašanja kupcev. Nekateri med njimi pišejo tudi zapiske (https://www.facebook.com/#!/notes/kmetija-kukenberger/zakaj-je-biti-kmet-v-sloveniji-sramotno/196677603721202).

 

???

Pisarna evropske poslanke Zofije Mazej Kukovič