Utrinki s terenskih obiskov petič!

Ocenjevalno komisijo je pot zanesla na Koroško. Prelep konec naše domovine. Ko se voziš po Koroški, vidiš veliko neobdelane zemlje – kjer so bile nekoč njive, so zdaj travniki; kjer so bili nekoč travniki, se površine zdaj zaraščajo. V našem natečaju Hrana za zdravje in delovna mesta pa sodeluje precej Korošcev s skrbno obdelanimi kmetijami in z ljubeznijo urejenimi vrtički. In evroposlanka Zofija Mazej Kukovič, pobudnica natečaja v okviru projekta Požen Evropo, želi, da nam ravno ti ljudje postanejo vzor ljubezni do slovenske zemlje in domoljubja.

Lokalna skupnost v Prevaljah je s pomočjo evropskih sredstev postavila zgledno urejeno čebelarsko zeliščarsko učno pot, ki leži ob farni cerkvi v Prevaljah. Zanjo skrbi  gospa Tatjana iz kmetije Hudobnik, ki nas je prijazno vodila po poti. Pot se začne z lepim lesenim čebelnjakom, ki ga krasijo lepe rezbarije in panjske končnice, ter je zaradi velikih oken prirejen spoznavanju čebelarstva od blizu. Sledi nasad lepo označenih zelišč. Najdemo tudi manj običajna zelišča, kot so cimetova, ananasova ali pomarančna meta.

Gospa Tatjana se je po izgubi zaposlitve preusmerila v podjetništvo. Začela je izdelovati izdelke domače obrti (različne zeliščne mešanice za čaje, domača zeliščna mila, blazine polnjene z luščinami?). Njen poseben izdelek so blazinice, polnjene z ovsom. Ko jih segrejemo blagodejno delujejo na mestih poškodb in lajšajo različne bolečine. Vsi njeni izdelki so lično embalirani in okrašeni z ročnimi poslikavami.
V Radljah ob Dravi smo pri Lamprehtovih izvedeli, kako se peče pravi koroški kisel kruh in opazovali zdrave rastline, ki jih gospod škropi s sirotko. Med drugim tako ohranja pri življenju 100 let staro vinsko trto.

 

 

 

Na Koroškem smo našli tudi dve veliki ljubiteljici buč. Ga. Petrič iz Radelj goji tudi bučo čajoto. Čajota, bodičevka, bodeča buča, kristofina, čoko, zelenjavna hruška ? koliko različnih imen za eno rastlino! Čajote so doma v Srednji Ameriki. Konec poletja zarodi številne bodičaste plodove hruškaste oblike. Navzven so temno, svetlo zeleni ali rumeni, meso pa je nežno zeleno, podobne barve kot kolerabica. Zanimivo je, da je v kulinarične namene uporabna vsa rastlina, od odebeljenih delov korenin, listov, mladih poganjkov in plodov. Pri Petričevih njej smo našli tudi rumeno malino, za katero pravi, da je najslastnejši plod jagodičevja, pa rastlino smilj (lat. Helichrysum Angustifolium). Rastlina je zelo zanimiva zaradi intenzivne srebrne barve vejic in lepih rumenih cvetov. Okoli sebe širi omamen vonj, podoben indijski mešanici zelišč curry. Zato jo mnogi poimenujejo kar kari in uporabljajo v kulinariki podobno kot Indijci svoj curry (kot dodatek mesu, rižotam?). Rastlina je šele kratek čas uvrščena med zelišča. Posebej cenjeno je smiljevo olje.

Tudi gospa Krejan Košan iz Dovž je ljubiteljica buč. Svoje znanje o bučah je strnila celo v knjigo o bučah, kjer opisuje vse v zvezi z bučami, od sort do njihove kulinarične uporabe. Pri njej smo si ogledali pravi tradicionalen slovenski kmečki vrt. Takšen, kot so ga imele naše babice. Na majhni površini je zelo veliko pisanih, okrasnih in uporabnih rastlin. Staro se lepo dopolnjuje, za nas je bila posebnost rdeča in rumena blitva. Gospa se lahko pohvali tudi s kulinaričnimi spretnostimi – peče pecivo iz pirine moke, ki ji doda sivkine cvetove; biskvit, ki mu doda jabolčni mošt; pripravlja sorbet iz črnega ribeza. Njena podjetniška ideja je voditi izobraževalne delavnice za otroke in mladino. To je pohvalno, saj bi tako svoje znanje o rastlinah prenesla na mlajše generacije in jih tako navdušila za pridelavo hrane.

Vsem želimo veliko idej in volje za začetek podjetniške poti še naprej!

EU KOTIČEK:

EVROPSKI PROJEKT FOODLINKS

http://www.foodlinkscommunity.net/foodlinks-home.html

FoodLinks je projekt sodelovanja, ki ga financira EU v okviru sedmega okvirnega programa Evropske komisije. Cilj projekta je združevanje različnih vrst znanja in izkušenj, ne le iz raziskav, temveč tudi praktično znanje, z namenom spodbujanja trajnostne proizvodnje in porabe hrane. Predstavlja obliko izmenjave znanja in povezovanja tega znanja ter trga. Ena izmed glavnih tem znotraj tega projekta je Kratka veriga preskrbe s hrano (Short Food Supply Chains). Glavno vprašanje je, kako skrajšati verigo preskrbe z uporabo tehnologij. Naštevamo vam nekaj dobrih praks:

• Delivery service Zolle, Italija http://www.zolle.it/web/

Zolle je podjetje, ki se ukvarja z dostavo sadja, zelenjave ter druge lokalno pridelane hrane (regija Lazio) neposredno do kupcev. Glede na prehrambne navade kupci izberejo velikost in vsebino škatle, ki vsebuje sadje, zelenjavo, meso, sir, jajca,.. – podobno kot zeleni zabojčki. Storitev se aktivira preko telefonskega klica ali z e-mailom. Ključ do uspeha je zaupanje med družinami in kmeti. Na eni strani morajo kupci zagotoviti dosledne nakupe pridelkov, kmetje pa morajo zagotavljati visoko kakovostno proizvodnjo.

• Meat box schemes, Španija, http://www.foodlinkscommunity.net/foddlinks-meat-box-schemes.html

Nekateri španski živinorejci so se odločili za prodajo vakumsko pakiranega mesa neposredno potrošnikom, brez posrednikov. Kmetje stopijo v stik s potrošniki preko elektronske pošte ali telefona, v katerih napovejo predviden naslednji zakol, dostavo paketov. Pri kmetih, ki imajo spletno stran je možno meso naročiti tudi preko interneta. Možni so dogovori o času prevzema. Kadar je prevzem paketa direktno na kmetiji, lahko družine aktivno sodelujejo, si ogledajo živali, kmetijo,? S tem se predstavlja življenje na kmetiji in še krepi vez med proizvajalcem in potrošnikom.

• Direct sales Brin d’Herbe, Francija, http://www.foodlinkscommunity.net/foodlinks-grass-blade.html

Gre za skupino 20 kmetov, ki so se združili z namenom prodaje kmetijskih ekoloških pridelkov v dveh trgovinah na obrobju mesta. Glavni proizvodi so meso, sadje, zelenjava, pekovski in mlečni izdelki, sir, jajca, med,? Odprti so od leta 1990, danes imajo okrog 1000 kupcev tedensko. Kako je k temu pripomogla tehnologije? Skupina deluje v okviru CIVAM (Center za pobudo izboljšave kmetijstva in podeželja), ki spodbuja enake možnosti za vse, predvsem pa temelji na razširjanju znanja. Gre za gibanje usmerjeno v izobraževanje ter krepi usposobljenost kmetov in podeželskega prebivalstva ter s tem omogoča trajnostni razvoj.

• SpeiseLokal!, Avstrija, http://www.speiselokal.org/

SpeiseLokal! je potrošniško naravnan projekt, ki postaja platforma, ki povezuje ljudi, ki so zainteresirani za lokalno hrano. Vsak teden so v prodaji tisti izdelki, ki jih kmetje ponudijo, lokalno in sezonsko. Temelji na zaupanju med proizvajalci, SpeiseLokal! in potrošniki. Vsak mesec organizirajo tudi kuharske delavnice, seminarje, praznovanja ter predavanja ter druge dogodke povezane s hrano in tako zagotavljajo informacije glede proizvodnje, distribucije in potrošne hrane. Trenutno tedensko povezujejo okoli 40 kmetij in 70 družin. Potrošnik ima aktivno vlogo, saj pridejo v stik preko spletne trgovine ali po telefonu. Hkrati imajo tudi potrošniki možnost obiskov na kmetijah, možno je nuditi tudi pomoč na kmetijah preko prostovoljnega dela.

 

???

 

Pisarna evropske poslanke Zofije Mazej Kukovič