Utrinki ocenjevalne komisije devetič
Ob naših obiskih so nam natečajniki pokazali tudi veliko zanimivih, ne ravno pogostih rastlin. Nekatere so uvožene in so mesto našle tudi v Sloveniji, druge so bile včasih pogostejše kot so danes, uporabnost tretjih pa smo ugotovili šele v zadnjem času. Takšne rastline v našo hrano vnašajo pestrost, kar je eno od načel zdravega prehranjevanja. Evropska poslanka Zofija Mazej Kukovič je že večkrat poudarila ?potrebno je biti inovativen in znati izkoristiti tisto, kar je na voljo?. Zato je vračanje nekaterih kultur več kot dobrodošlo!
Ker je čas prehladov, poglejmo najprej nekaj sadnih sort.
Damijana nas je sprejela na svojem eko vrtičku v Begunjah pri Cerknici. Lepo obdelane gredice so del trate, družbo jim dela veliko vrst jagodičevja, tu najdemo tudi beli ribez in asimino, prvič pa smo se srečali tudi z žižolo.
Asimina (lat. Asimina triloba) je doma v severni Ameriki, primerna za katerikoli tip tal in odporna na nizke temperature, ni zahtevna, liste in vejice pa lahko uporabimo tudi kot naravni pesticid. Plodovi dozorijo v septembru. So zelenkasti, podolgovato ovalni. Kožica ploda je trda, zelena in postane ob zrelosti rumenorjava. Meso iz plodu jemo z žličko. Je rumeno, mehko, aromatično, spominja na mešanico okusov banane, ananasa in manga.
Žižola (lat. Ziziphus zizyphus) pa je trnat grm, ki ima od maja do avgusta šopaste rumene cvetove, sadeži pa so rdeče rjave barve in dozorijo v oktobru. Žižole so sladke in imajo izjemno veliko vitamina C ter do 5% beljakovin. En plod žižole na dan pokrije potrebe po vitaminu C.
V gostilni Pr Matičku na Primskovem v Kranju dobite na krožnik zelenjavo, ki jo pridela Simona na svojem vrtu. Predvsem goji veliko različne solate, saj pravi, da kupljena nima okusa. Na vrtu najdemo tudi zelišča in začimbnice, ki jih uporabljajo pri pripravi jedi ali pa za dekoracijo. Ob vrt so posadili tudi škorž ali skorš (lat. Sorbus domestica).
Včasih zelo razširjeno gozdno in sadno drevo izvira iz Male Azije. Danes so drevesa redka, čeprav zelo nezahtevna. Cveti v sredini maja, obrodi pa rjavkastozelene plodove. Plodovi rastejo v skupinah in so podobni plodovom divje jablane. Dozorijo v oktobru. Užitni, slajši in mehkejši postanejo šele, ko se zmedijo, podobno kot nešplje. Ga. Simona iz skorža izdeluje slastno marmelado.
Veliko neobičajnih vrst kulturnih rastlin smo videli tudi v Poljubinju pri Čujecevih – topinambur, andska jagoda, čičerika? Bogato znanje o zeliščih in jagodičevju gospodar s pridom izkorišča tudi pri dejavnosti žganjekuhe.
Volčje jabolko (lat. Physalis peruviana), fizalis, perujsko volčje jabolko, andska jagoda je le nekaj imen, pod katerimi se skriva ta nenavadni sadež. Rumeni plodovi, oviti v pergamentasto srajčko spominjajo na oranžne lampijončke, ki krasijo mnoge naše vrtove in so plodovi navadnega volčjega jabolka. Danes slabo poznan eksotičen sadež je bil včasih v Prekmurju in Prlekiji precej pogost, sušili so ga in uporabljali kot rozine. Sveži sadeži so bogati z vitaminom A, vitamini iz skupine B, vitaminom C in fosforjem, zato si z njimi lahko pomagamo tudi pri spomladanski utrujenosti in pomanjkanju vitaminov. Pomagajo pa tudi pri zdravljenju težav z ledvicami in mehurjem.
Pri Okornovih v Spodnji Sorici nas je pozdravila mogočna stara obcestna gostilna ? kmetija. Vrt leži na bregu potoka Štajnpoh, tik pred izlivom v Selško Soro. Tako jih suša ne prizadene preveč. Poleg vrta, kjer gojijo različno zelenjavo in jagodičevje, ki ga uporabljajo tudi v gostilni, smo si ogledali še njivo. Na njej je predvsem veliko različnih sort fižola, domači že iz izkušenj vedo, kaj na tej legi uspeva.
Prvič smo na naših obiskih videli tudi lan (lat. Linum usitatissimum L.), ki je bil nekoč močno zastopan na slovenskih njivah. Iz njega so naše babice pridobivale tako olje kakor tudi platno ter seme posipale po kruhu. Kasneje se je lan umaknil z naših njiv, vendar se sedaj zopet vrača. Vzrok za to lahko pripišemo dejstvu, da je lan široko uporabna rastlina. V Sloveniji so vremenski pogoji bolj kot predilnemu naklonjeni pridelavi oljnega lana. Poznamo namreč sorte za predivo, sorte za seme in olje ter nekatere vrste, ki so primerne za okrasno rastlino.
Še eno vsestransko uporabno rastlino smo srečali kar nekajkrat industrijsko konopljo (lat.Cannabis Sativa). Boris iz Griž pridelana semena konoplje uporablja pri peki kruha. Poleg tega nam je na svoji njivi zaupal vrsto izkušenj, ki jih je pridobil pri sonaravnem kmetovanju in pokazal vrsto svojih inovacij in inovativnih doma narejenih pripomočkov za delo. Zanimivi so njegovi recepti ? požeto piro pusti kaliti, jo zmelje skupaj s kalčki in tako dobi s hranilnimi snovmi bogatejšo moko. Po piri seje ajdo, obira jo ročno, hkrati z zelmi, ki jih tudi posuši in zmelje. Pravi, da tako dobi ajdovo moko in kruh prav posebnega okusa. Zanj ima velik pomen življenje z naravo in v naravi, njive obdeluje ljubiteljsko in se veseli pridelka, ki ga daje narava. Pri posevkih ga vodi intuicija, eksperimentiranje in povezovanje različnih znanj.
Tudi Miha z Vrhnike seje konopljo. Poleg te prideluje še ajdo, iz delčka katere pridela pribl. 30 kg ajdovega čaja, s plodovkami pa oskrbuje kupce ?zelenega zabojčka?.
Rudi in Alenka sejeta konopljo prvič. Iz sivke že pridobivata eterično olje, zato se bosta tega lotila še s konopljo. Za primerjavo – iz enakih količin sivke dobiš 100 ml eteričnega olja, iz konoplje pa le 2 ml. Viri navajajo, da ima konopljino olje visoko vsebnost nenasičenih maščobnih kislin ter idealno razmerje esencialnih maščobnih kislin, ki so potrebne za naše zdravje.
Vsem opisanim natečajnikom je skupno to, da iščejo možnosti in se ne bojijo poskusiti kaj novega. Delujejo v skladu z besedami evropske poslanke Kukovičeve ?danes moramo poiskati vse možnosti!?
×××
Ekipa Požen Evropo
