V Amsterdamu na Nizozemskem je 14. in 15. novembra potekal zanimiv posvet EPP (Evropske ljudske stranke) , na katerem so se lotevali sklopa štirih ključnih problemov današnjega časa.
Najprej so razpravljali o tem, kako ustvariti evropsko socialno tržno ekonomijo za gonilca rasti.
Omenjeno je bilo, da je v Evropi preveč negativnosti in da je potrebno še naprej gojiti predvsem vrednote, govoriti o tem, kaj je duh Evrope, kaj so nove perspektive, da je treba razmišljati na dolgi rok, ustvarjati dobre povezave med vlado, podjetji, nevladnimi organizacijami, kajti konkurenca iz Azije in Amerike je vse močnejša in te bitke ne smemo izgubiti. Ne samo demografski problem – starajoče se prebivalstvo, tudi podnebne spremembe zahtevajo spremembe v miselnosti.
Ponuja se nov model socialne ekonomije, ki stvari postavlja v novo perspektivo: zakoni morajo biti smiselni, pokazati je treba smer, v katero gremo. Finančni trg se mora iz ultra liberalnega spremeniti v evropsko socialno ekonomijo, poimenovano ?Freedom in Fairness? (svoboda skozi pravičnost), ki se je v Nemčiji že začela vzpostavljati in nemški voditelji se spopadajo z reformami bolj stabilnega zaposlovanja, izobraževanja pa tudi sproščanje bančnega krča jim že prinaša dobrobiti. Prioritete naj bodo: izobraževanje, raziskovanje in spodbujanje inovacij; ne protekcionizem ampak investicije v nove tehnologije, namesto nakupov le-teh od Kitajske ali Amerike; zelena energija; proizvodno bazo je treba v Evropi ohranjati oziroma ponovno vzpostaviti, vse to pa v lojalnosti do socialne ekonomije. Socialna tržna ekonomija vključuje tudi človeško dimenzijo. Model je treba prirediti novi stvarnosti. Skratka, manj regulacije, več primernih politik.
Drugi del razprav se je ukvarjal z vprašanjem, kako volivce spraviti na volišča.
Treba je ugotoviti, kdo so podporniki in kdo nasprotniki politike EPP. Poiskati je treba najšibkejše točke iz zgodovine in sedanjosti, kajti s tem se hranijo ekstremno levi in ekstremno desni, nacionalisti in populisti. Te bitke samo uničujejo, zagotovo pa ne morejo voditi Evrope. Volivce je treba osebno nagovoriti. Zato se je treba povezati s čustvi v družbi, zato naj bodo politiki ves čas v kampanji, ne le zadnji mesec pred volitvami. Pojavljati se morajo v medijih. Slabih stvari se ne da več skrivati. Veliko je treba vlagati v prepoznavnost. Treba je biti pred objavljenimi ?novicami?. Vse skupaj zahteva preverjene zgodbe in medijsko proaktivno strategijo. Vrednote so še kako pomembne, saj se ne spreminjajo vsakih nekaj let. Stare vrednote izhajajo iz družine, nove vrednote pa iz sedanjosti in vključujejo predvsem materialno sigurnost in tudi prelamljanje s tradicijo. Treba se je odzivati različno do konzervativnih volivcev in do tistih, ki uporabljajo ?le? pametni telefon, saj do njih sporočila prihajajo na različne načine. Mlajše zanimata predvsem dve stvari: kako do službe in kakšna bo bodočnost njihovih otrok. Luč na koncu tunela ostaja, primer za to je uspeh Nemčije. Ljudje hočejo politike osebno poznati, zato so pomembne osebne zgodbe, brez laži, sprejemanje odgovornosti in sočutje. Verjeti je treba v ljudi in sodelovati za boljšo bodočnost. Za politika je pomembno geslo: ?I’m in.? (To zadeva tudi mene).
V tretjem delu so se spraševali, kako zagotoviti in se spopadati z energetskimi izzivi v mestih in regijah.
Izpostavili so, da Evropa sama po sebi nima velikih zalog energentov, zato se mora posvečati razvoju energetskih virov, okolju bolj prijaznih, pa tudi tehnologijam, ki omogočajo manjšo porabo energije.
V zadnjem sklopu, v katerem je nastopila tudi slovenska evropska poslanka iz stranke SDS ga. Zofija Mazej Kukovič, so izpostavili predvsem kako pridelati zdravo hrano, pa tudi dovolj hrane za Evropo in svet.
To je velika priložnost za evropsko tržišče, ki ni energetsko močno in nima veliko surovin. Prinaša prednosti: visoko zaščito okolja in ohranjanje krajine, strateško pa tudi visok nivo prehranske pokritosti. Ne glede na krizo, se Evropejci osredotočajo na kakovost. Zadnjih 25 let smo nazadovali, vendar imamo dobro klimo, dobre kmetovalce in zemljo. Evropa naj bi bila velik izvoznik hrane, trg pa bi se moral regulirati sam, brez kompliciranih pravil. V naslednjih deset do petnajst letih ne bo dovolj hrane in od Evrope ves svet pričakuje, da bo vodilna v proizvodnji hrane. Zato naj evropske politike stimulirajo kmetijstvo. Čeprav je teoretično v tem času hrane po svetu dovolj pa je skrb zbujajoče dejstvo, da 33% hrane ne doseže potrošnika, 50% od tega se je pokvari ali zavrže, 50% pa ne doseže potrošnika ker ni urejena pot do njega, transport oziroma lokalni trgi. Pomembno je tudi proizvajati več z manj, kar pomeni manjša poraba semen, vode in energije. Tako prispevamo k podnebju in manj onesnažujemo.
Treba je investirati v sodelovanje na dolgi rok med lokalnimi organizacijami in vlado in upoštevati tudi prehransko verigo, saj podatki kažejo, da smo slabo hranjeni (pomanjkanje hranil v prehrani) in predebeli. Naša bodočnost je zagotovo nenehno investiranje v kmetovanje.
Za govorniškim odrom je bila tudi evropska poslanka Zofija Mazej Kukovič, članica SDS. Nekdaj ministrica za zdravje, danes svoja prizadevanja za izboljšanje zdravstvenega stanja Evropejcev nadaljuje v evropskem parlamentu in sicer v Odboru za okolje, javno zdravje in varnost hrane (ENVI). Zavzema se za večji vložek EU sredstev v raziskave in nove tehnologije na področju medicine, za lažji prehod novih zdravil, zlasti tistih, ki rešujejo življenja, na nacionalne trge ter lažjo dostopnost teh zdravil za paciente. Zofija Mazej Kukovič je obenem zagovornica jasnejše preglednosti in varnosti na trgu živil za ranljive skupine prebivalstva, za katere je prehrana življenjskega pomena, v Sloveniji pa je v okviru svojega projekta Požen’ Evropo oblikovala projekt Hrana za zdravje in delovna mesta, ki ljudi spodbuja k zdravemu načinu življenja in pridelavi zdrave, kakovostne in hranljive prehrane. Izpostavila je slovenske posebnosti, zakaj se zavzema za pridelavo česna, ajde, jagodičevja in stročnic, predstavila tudi natečaj, ki se je pravkar zaključil, v katerega so se vključevale, šole, kmetje, vrtičkarji in posamezniki, ki iščejo zanimive in nove rešitve tako za pridelavo hrane, kot tudi za odpiranje novih delovnih mest, povezanih s to dejavnostjo.
Debata je izzvenela v zavedanju, da je treba poskrbeti za vzdržnost tudi na socialnem in ekonomskem področju, ne samo na okoljskem in klimatskem. Kljub težnjam, da se povečuje mestno prebivalstvo, je potrebno ohranjati vas ter med ruralnim in mestnim okoljem ustvarjati ravnotežje. Investirati je treba v ruralno področje, za pridelavo hrane, ohranjanje krajine in vode. Potrebne so modre odločitve kako pridelati, razdeliti hrano in je manj zavreči. Evropejci smo zahtevni glede proizvodnje hrane, pomembna je predvsem kakovost, ne samo količina. Kmetje so heroji bodočnosti.
Jana Debeljak, novinarka
