Hrana je naš skupen jezik

SPOROČILO ZA JAVNOST

                                         Strasbourg, 21. 11. 2013

 

Hrana je naš skupen jezik

V tem tednu so evropski poslanci v Strasbourgu potrdili Skupno kmetijsko politiko (SKP). Zofija Mazej Kukovič (EPP/SDS) je ob tem dejala: ?Posebej v krizi, kakršno danes doživljamo v Sloveniji, tako na gospodarskem, okoljskem kot tudi na socialnem področju, se moramo bolj zavedati pomena in pomembnosti hrane. Pri tem je posebej razveseljivo, da nova kmetijska politika stimulira mlade za vračanje k zemlji. Spoštovanje in ljubezen do zemlje sta ključna tudi zato, da bodo bodoči rodovi imeli hrano, predvsem da bodo imeli dovolj zdrave hrane. Danes se le 7 % mlajših od 35 let ukvarja s pridelavo hrane. Za razvoj podeželja in za razvoj kmetijstva so še kako potreba nova znanja, zato se je potrebno zavedati, da je tu priložnost tudi za mlade, ki so končali študij. Reforma SKP daje posebno pozornost tudi manjšim kmetijam in spodbujanju pridelave hrane na gorskih področjih. To je še posebej pomembno za Slovenijo, kjer imamo več kot 20 tisoč hektarov neobdelana, a rodovitne zemlje. Pomembno je tudi, da primarni pridelovalci hrane dobijo več, ne pa da se sredstva v dolgi verigi porazgubi. V pridelavi hrane povezane z zdravjem in inovativnostjo je tudi velika priložnost za podjetništvo in za dopolnilne dejavnosti. Birokratske ovire predstavljajo eno izmed temeljnih ovir pri pridobivanju evropskih sredstev in pri pripravi inovativnih projektov. Zato je bila naša pozornost, kot poslancev posebej usmerjena v odpravo birokratskih ovir, čeprav bo pot od besed k dejanjem zelo dolga. Na strani vlade pa je, da sprejme obvezo, da bo zagotovila drugi del sredstev za tovrstne projekte?.

 

Ozadje:

Od samega začetka je SKP zelo prilagodljiva ter se vedno odziva na izzive svojega časa. Kot odgovor na trenutne izzive bodo najnovejše reforme SKP več prispevale k razvoju pametne in trajnosti rasti, pri tem pa bo upoštevana raznolikost kmetijstva v državah članicah Evropske unije. Sprejetje te zakonodaje je gotovo zanimivo tudi za slovenske kmetovalce, saj neposredno zadeva njihovo vsakodnevno delovanje. Poleg tega bo Slovenija v prihodnjem finančnem okviru za obdobje 2013-2020 iz tega naslova upravičena do 840 milijonov evropskih sredstev za razvoj podeželja. In čeprav se količina sredstev za SKP v primerjavi s tekočim finančnim okvirom 2007-2013 zmanjšuje, SKP še vedno ohranja največji delež evropskega proračuna.

Cilji SKP:

?           trajnostna proizvodnja hrane, ki prispeva k prihodkom kmetij in omejuje njihovo spremenljivost

?           trajnostno upravljanje naravnih virov in podnebnih ukrepov z izvajanjem ukrepov za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje

?           uravnotežen ozemeljski razvoj s kompenzacijo za težave v zvezi s proizvodnjo na območjih, ki trpijo zaradi posebnih naravnih ovir.

Stimulacija za mlade

Dejstvo je, da je dve tretjini kmetovalcev starejših od 55 let. Da bi zagotovili obnovo generacije oz. spodbudili mlade naj kmetijstvo izberejo za svojo poklicno pot je zagotovljena finančna pomoč za zagon dejavnosti, namenjena kmetom mlajšim od 40 let. S tem naj bi zmanjšali ovire, kot so visoki naložbeni stroški ter dostop do zemljišč in posojil, s katerimi se na začetku soočajo mladi kmetje. To je eden izmed pomembnih dosežkov reformirane SKP. Tako bodo mladi imeli delo, hkrati pa lahko s svojim znanjem prispevajo k razvoju podeželja.

Več pozornosti za manjše kmetije in gorska območja

Posebna pozornost je namenjena tudi manjšim kmetom in gorskim območjem, ki se pri pridelavi hrane soočajo s posebnimi izzivi in delujejo v oteženih pogojih. Mali kmetje obdelujejo le 3 % obdelovalnih zemljišč v EU, a kljub temu predstavljajo kar eno tretjino evropskih kmetovalcev in neposredno prispevajo k vitalnosti podeželskih območij. Zato je poenostavljena shema pomoči za male kmete dobrodošla reforma, ki bo pomembno pripomogla k stabilizaciji podeželja. Gorska območja so upravičena do plačil, ker delujejo v oteženih pogojih, zaradi česar imajo višje stroške. Še posebej so izpostavljena območja z neugodnimi podnebnimi razmerami, ki so posledica nadmorske višine in bistveno skrajšajo rastno sezono. Izpostavljena so tudi območja na nižji nadmorski višini, ki ima prestrma pobočja za uporabo strojev.

Pridelovanje hrane, zdravje in podjetništvo

Vse bolj je živo zavedanje, da je zdravje odvisno od hrane, zato je ključna varna oskrba državljank in državljanov s kvalitetno hrano. Današnje podeželske generacije združujejo vloge kmetovalca, pridelovalca hrane, varuha podeželja in podjetnika. V reformi SKP je krepitev podeželskega gospodarstva je podprta z bolj tržno usmerjeno politiko, saj SKP nagovarja in spodbuja kmetovalce naj razmislijo o kmetovanju kot podjetniški priložnosti ter naj svoje poslovne načrte prilagodijo povpraševanju na trgu.

Zmanjšanje birokratskega bremena

Reforma je bila sprejeta z namenom izboljšati položaj kmetovalcev, zato je eden pomembnejših dosežkov reforme SKP tudi zmanjševanje birokratskih ovir in boljše upravljanje.  Kmetovalci se pri svojem delu ukvarjajo z mnogimi administrativnimi postopki, zato se nova SKP zavzema za poenostavitev upravnih in plačilnih postopkov. Preprečiti je potrebno vsa neupravičena in nepotrebna administrativna bremena. Na ta način bi se lahko kmetovalci manj ukvarjali s papirji ter bi se lahko v večji meri posvetili dejanskemu kmetovanju. Poleg tega je s tem kmetom in državam članicam omogočeno tudi  izpolnjevanje ustreznih evropskih zahtev in obveznosti brez prekomerne birokracije.

Za okrepitev konkurenčnosti evropskega kmetijskega sektorja, spodbujanje inovacij ter zaposlovanje in rast na podeželju je ključno izvajanje politike v vseh državah članicah. Zato s sprejetjem zakonodaje delo parlamenta še ni končano, saj bo evropski parlament spremljal in nadzoroval implementacijo evropske skupne kmetijke politike.

 

***

 

Več informacij o skupni kmetijski politiki:

 

Financiranje, upravljanje, spremljanje

http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?pubRef=-//EP//TEXT+REPORT+A7-2013-0363+0+DOC+XML+V0//SL

Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja

http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?pubRef=-//EP//TEXT+REPORT+A7-2013-0361+0+DOC+XML+V0//SL

Neposredna plačila kmetom

http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?pubRef=-//EP//TEXT+REPORT+A7-2013-0362+0+DOC+XML+V0//SL

 

WordPress theme: Kippis 1.15