Evropa je urbano okolje, ki se sooča s številnim izzivi. Danes trije od štirih Evropejcev živijo v mestu, zato je eno ključnih vprašanj kako državljanom omogočiti zdravo in kakovostno življenje tudi v mestih.

Glede na vedno večje zavedanje o povezanosti med zdravjem ter zdravo hrano  je vprašanje tudi kako pridelovati hrano v urbanih območjih. V času krize in vsesplošne negotovosti mora biti sestavni del vsake trajnostne politike tudi kakovostna pridelava in tudi poraba hrane. V Evropi je mnogo projektov, ki temeljijo na trajnostni pridelavi hrane v urbanih skupnostih. Skupen cilj takšnih projektov je iskanje skupnih, učinkovitih in trajnostnih rešitev za spodbujanje lokalno pridelane hrane v urbanih skupnostih ter razvoj učinkovitega sistema urbane pridelave hrane. Trend urbanega vrtnarjenja (urbani vrtički, balkonska korita, sadni parki,…) postaja v mestih vse bolj razvit. Urbani vrtovi omogočajo pridelavo lokalne, sezonske hrane, vzpostavljajo odnos do zemlje in okolja ter predstavljajo tudi prostor za druženje ter izboljšujejo vsesplošno počutje in tudi zdravje ljudi. Tudi naš natečaj Hrana za zdravje in delovna mesta stremi k doseganju teh ciljev ter spodbuja vse ljudi naj prepoznajo vrednote zemlje ter hrane, med drugim tudi v urbanih okoljih. Zofija Mazej Kukovič je izpostavila: “Zavedati se moramo, da imamo v nas?i domovini nekaj enkratnega. Lahko smo hvaležni, da z?ivimo na tako lepem delu planeta. Imeti stik z zemljo ni samo to, da nekaj pridelaš?. Je tudi notranje zadovoljstvo.”

Na drugi strani urbana območja združujejo tudi večino okoljskih problemov, s katerimi se danes soočamo. Zato je ključno, da se spodbuja okolju prijazen razvoj mest. Da bi države in mesta spodbujali k razmišljanju v to smer se vsako leto podeli nagrada za Zeleno prestolnico Evrope. Prejme jo mesto, ki prednjači po okoljski prijaznosti mestnega življenja. Pri tem se upošteva kazalnike kot so: lokalni prevoz, proizvodnja odpadkov in ravnanje z njimi, poraba vode, ekoinovacije in trajnostno zaposlovanje, energetska učinkovitost, kakovost zraka, zelena urbana območja,… Do danes je nagrado za zeleno prestolnico Evrope prejelo 6 mest:

• Stockholm (2010)
• Hamburg (2011)
• Vitoria-Gasteiz (2012)
• Nantes (2013)
• K?benhavn (2014)
• Bristol (2015)

Vsa ta mesta so dobila priznanje za dosledno doseganje visokih okoljskih standardov ter zavezanost k ambicioznim ciljem. Namen projekta je predstaviti ta mesta kot vzor drugim, s čimer bi spodbujali dobre prakse tudi v drugih evropskih mestih.

Zelena prestolnica Evrope 2015 – Bristol

Na podlagi ovrednotenja prizadevanj za boj proti podnebnim spremembam, visokih okoljskih standardov ter zavezanosti k trajnostnim okoljskim ciljem je priznanje za svoje projekte na področju okolja in zelene ekonomije prejelo mesto Bristol. Komisija je ocenila, da ima izmed vseh mest Bristol najboljše trajnostne projekte. Med drugim so izpostavili predvsem projekt izboljšanja javnega potniškega prometa, za katerega bodo do leta 2015 namenili pol milijarde evrov ter investicijo 300 milijonov evrov za izboljšanje energetske učinkovitosti in spodbujanje obnovljivih virov energije v naslednjih 7 letih. Njihova prizadevanja na okoljskem področju kažejo tudi konkretne rezultate, kot je npr. izboljšanje kakovosti zraka v mestu. Bristol ima velik potencial, da postane vzor za Britanijo, Evropo in svet.

Ljubljana

Ljubljana sodeluje na tekmovanju za Zeleno prestolnico Evrope že od izbora za leto 2012. Najbolje se je uvrstila na zadnjem tekmovanju, za leto 2015, ko se je poleg angleškega Bristola, belgijskega Bruslja ter škotskega Glasgowa uvrstila v finalni izbor. V poročilu za leto 2015 je bil kot primer dobre prakse Ljubljane izpostavljeno uvajanje urbane ekološke cone v samem centru mesta, ki je zaprt za motorna vozila. Pozitivna posledica uvedbe ekološke cone je tudi nizka vrednost ravni hrupa. Ljubljana je bila pohvaljena še glede nekaterih drugih dosežkov na področju trajnostnega razvoja mesta, vendar ji še vedno manjka tista dodana vrednost in inovativnost, ki jo imajo nekatera druga evropska mesta. Odsoten je predvsem celosten pristop k oblikovanju dolgoročne trajnostne razvojne politike mesta. Niso pomembni le veliki projekti, temveč tudi manjša vsakodnevna prizadevanja, ki so osredotočena na ozaveščanje in izobraževanje ljudi, predvsem mladih. Za mesta, ki so doslej zmagala je značilna visoka stopnja inovativnosti in kreativnosti na področju okoljske in razvojne politike ter tudi visoka stopnja vključevanja ljudi v različne projekte, s čimer imajo občutek, da lahko dejansko tudi sami pripomorejo k rešitvi problema. Kar je velik izziv tudi za Ljubljano.

Koristi nagrade Zelena prestolnica Evrope

Nagrada ima posredne in neposredne koristi, ki se kažejo tudi v letih po prejemu nagrade. Pretekli zmagovalci so izpostavili naslednje pozitivne učinke:

• povečanje števila turistov,
• pozitivna medijska pokritost in poročanje o mestu s strani različnih medijev,
• izboljšanje mednarodnega statusa, nova zavezništva,
• nova delovna mesta – zelena prestolnica je bolj privlačna za investitorje,
• večji poudarek na okoljskih projektih in več sredstev preko sponzorstev in donacij,
• ponos prebivalcev mesta,
• zagon, da se še naprej spodbuja trajnostni razvoj.

***

European Green Capital http://ec.europa.eu/environment/europeangreencapital/index_en.html