Evropski poslanci so danes na plenarnem zasedanju v Strasbourgu z veliko večino potrdili poročila o javnem naročanju.

Prenovljena zakonodaja je med drugim bolj naklonjena malim in srednje velikim podjetjem ter kot merilo za dodelitev namesto ‘najnižje cene’ uporablja merilo ‘ekonomsko najugodnejše in najbolj trajnostno usmerjene politike’. V praksi to pomeni, da lahko javni organi pri izbiri, poleg cene, upoštevajo tudi druga merila. EU s tem stremi k zagotavljanju višje kakovost in dolgoročno nižjim stroškom.

Glede tega je svoje mnenje v govoru na plenarnem zasedanju izrazila tudi Zofija Mazej Kukovič (EPP/SDS): ?Javno naročilo po najnižji ceni pomeni tudi tunel, ki nima informacijske infrastrukture, zaradi česar ne moremo slišati radia, ko smo v tunelu. Lahko pomeni tudi nekakovostno hrano, ki jo lahko jedo otroci v šolah. Ko sem bila direktorica podjetja z 200 zaposlenimi sem pri javnih naročilih občutila upanje ter tudi razočaranje. Razočaranje predvsem nad tem, da srednja in mala podjetja zaradi kriterija najnižje cene ter zahteve po visokih finančnih vzvodih ter po visoki realizaciji niso mogla dostopati do javnih naročil. Obnovljena zakonodaja tem podjetjem omogoča, da bodo imela boljši dostop. Kar je nujno, če želimo, da bodo ljudje obdržali zaposlitev ter da se bodo ustvarjala nova delovna mesta.?

Cilj celotne reforme je narediti obstoječa pravila bolj fleksibilna in lažja za uporabo ter ustvariti več enakosti med podjetji. Mazej Kukovičeva pravi: ?Pri tem imam seveda tudi pomisleke, predvsem ali smo resnično naredili zakonodajo, ki je poenostavljena. Kajti predvsem vidik, ki je vezan na socialne kriterije lahko zaplete postopke. To je zelo lepo, kar bi sicer z veseljem podpirala, vendar ker vem kaj pomenijo postopki javnega naročanja, vem tudi, da lahko ravno tukaj pride do problemov?. Vseeno je zaključila z optimistično napovedjo: ?Zaradi nove zakonodaje, ki ima mnogo več plusov kot minusov verjamem, da bo več srednje velikih in malih podjetij imelo delo in da bodo ljudje imeli delovna mesta.?