Sem na poti z letalom iz Stockholma v Amsterdam. Hitrost letala z 900km/h je v bistvu počasna v primerjavi s spremembami, ki jih poganja digitalni svet. Umetna inteligenca in masovna proizvodnja samoučečih se robotov nam izboljšujejo kakovost življenja in nas hkrati opozarjajo na nujnost prilagajanja digitalnemu svetu- ne glede na leta. Za generacijo Y in za vse rojene po letu 2000, je bila njihova zibelka položena v digitalni svet. Z njim rastejo in ga osvajajo. Osvajamo ga seveda tudi generacije pred njimi vendar ne vsi in ne z enako hitrostjo.

Digitalizacija nam pomaga na vseh področjih našega bivanja. Izobražujemo se na daljavo, delamo iz domače pisarne in dosežemo večino svetovne oble. 4 milliard ljudi je priključenih na internetno omrežje, pomeni da jih lahko dosežemo iz gugalnice na travniku pred hišo . Naročamo se na zdravstvene storitve in se lahko tudi zdravimo na daljavo. Spremljamo prihod Uber avtomobila, ki nas popelje iz letališča, rezerviramo in izberemo si počitniška stanovanja na daljavo. Seveda tudi upravljamo z vsemi energetskimi napravami in viri na daljavo . Izbiramo in kupujemo na daljavo, danes nam Pošta pripelje pralni stroj, ki smo ga kupili preko interneta,domov kot včasih pisemsko ovojnico. Nabor literature in knjig, ki jih lahko kupimo iz celega sveta je brezmejen.Z bančnimi računi sami upravljamo in izvajamo plačila na daljavo. Pričakujemo avtonomni avtomobil brez šoferja, robote, ki raziskujejo v teamu znanstvenikov, robote ki skrbijo za starejše in tiste s posebnimi omejitvami, robote ki namesto nas opravljajo vsakdanja dela. Predvsem pa robote, ki se bodo učili iz lastnih izkušenj in podatkov.Pričakujemo tudi avtonomne kmetijske stroje, ki se bodo z daljinskim upravljanjem vzpenjali po bregu tako po travnikih, kot po gozdovih, pridelovali hrano in zbirali les.

V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja sem se entuziastično lotila študija informatike. Takrat smo se učili, kako v računalniškem jeziku Cobolt in Assembler programirati operacije, ki jih danes vsak I Phon naredi sam. Šlo je za prevajanje logični korakov IN- ALI- NE-DA logike in povratne zanke, ki je regulirala pot do željenega rezultata. Samo zato da bi vklopili na primer razsvetljavo in še to preko žični povezave na daljavo, je bilo potrebnih mnogo logični korakov. Danes je to le en klik na pametni telefon.

Danes ni več vprašanje programiranja, kajti vse to izvedejo proizvajalci pametnih naprav. Je pa vprašanje znanja predvsem uporabe 3D načrtovanja recimo hiš, infrastrukture, pokrajinskega ureditve. Seveda pa je največje vprašanje kako znati izlušćiti prave in uporabne podatke in kako prepoznati “Fake News.”

Kako poskrbeti za zasebnost in za zaščito naših osebnih  podatkov, posebej kadar gre za zdravje. Napredek je danes že v tem, da ne teka o več od vrat do vrat s papirnatimi izvidi oziroma napotnicami, da lahko dobimo zdravila na elektronski recept. Bodočnost pa se gradi na globalni mreži podatkov o nalezljivih boleznih, na kirurških posegih, ki jih opravljajo roboti, na sodbah, ki jih bodo sestavljali in pisali roboti.

Otroci se učijo logike že od najmlajših let naprej predvsem zato, da bodo znali izkoristiti potencial , ki ga nudi digitalizacija in umetna inteligenca.

Prevladuje pa tudi strah pred tem ali bo človek zmogel obvladovati umetno inteligenco, ki nas vztrajno prehiteva? Bomo zmogli poskrbeti za varnost in zaščito naših podatkov? Bomo varni pred vdorom hekerjev na naše bančne račune? Bo nezmotljivost robotov pripomogla k manj zapletov pri operacijah? Bo umetna inteligenca močno podaljašala naša življenja ali pa peljala k nesmrtnosti, kot jo napoveduje soustanovitev Googla Elon Musk?

Bodo naši vnuki še imeli medsebojne pogovore ali bodo  imeli le vsak svoj pametni telefon in komunicirali le še preko tega? Bodo otroci imeli šolo na daljavo in ostajali doma? Se bomo vozili z avtomobili brez šoferja kmalu po zraku? Bodo  življenjskega partnerja zamenjali roboti, ki bodo znali vsa opravila v domu, razen najpomembnejšega to je topline in ljubezni?

Razvoj družbe zavisi od človeka- od ljudi. Upam, da bomo zmogli s pomočjo umetne inteligence in digitalizacije ustvarjati svet, ki ga bomo čutili kot dom in ne samo kot avtomatizirano celico za preživetje.