PRILOŽNOSTI ZA GOSPODARSTVO VELENJA IN ŠOŠTANJA, KI JIH VZPODBUJA RECESIJA

Ne glede, kje se nahajamo danes, si moramo pri načrtovanju prihodnosti postaviti v ospredje globalne negotovosti,ki jih dodatno prinaša finančna kriza in recesija. Vprašanja, ki si jih moramo danes postaviti tako politiki, kot gospodarstveniki, so:

Koliko let bo potrebovala globalna ekonomija, da se bo vrnila na nivo pred krizo?

Kako bodo svet spremenile inovacije na področju energetike in koliko bomo sposobni omejiti toplogredne pline ter omiliti vpliv klimatskih sprememb?

Kakšno ceno bo svet plačeval za pitno vodo, ki je največjem delu oble primanjkuje?

Kako revitalizirati in ohraniti čisto okolje in s tem zdravje živih bitij?

Kako ob zniževanju kupne moči in potrošnje ohranjati delovna mesta in kreirati pogoje za nova, kako se izogniti večjim odpuščanjem delavcev?

Kako vzpostavljati pogoje za starajočo se družbo ob zmanjšanih prihodkih?

Globalizacija je v zadnjih dvajsetih letih potiskala ?blaginjo?navzgor z močno gospodarsko rastjo, z veliko mero onesnaževanja okolja in z pretiranim kopičenjem bogastva pri peščici zemljanov. Ljudje smo si zadali preveč namišljenih potreb, ki so pripeljale naravo in prebivalstvo na točko,kjer se bodo morali spremeniti odnosi do vseh deležnikov.

Danes je svet in z njim Šaleška dolina, kjer se je že pred davnimi stoletji razvil Šoštanj, Velenje pa v zadnjih petdesetih leti, pred temi vprašanji, ki zahtevajo jasne odgovore in ukrepanje.

Šaleška dolina je na področju gospodarstva v intenzivni dobi industrializacije povezana z veliko superlativi;(današnji čas pa se že dotika postindustrijske dobe z dodatnimi zahtevami)

– največje slovensko podjetje Gorenje

– največji slovenski premogovnik

– največja termoelektrarna Šoštanj

– eno največjih slovenskih gradbenih podjetij Vegrad

– eno izmed večjih inženirskih podjetij na področju varovanja okolja Esotech

– eno izmed starejših naravnih zdravilišč Topolšica ob boku z Bolnišnico

– Pred nekaj stoletji so iz Šoštanjske tovarne usnja izvažali po celem svetu

– Vstop v nedrje Šaleške doline pa je preko Šmartnega ob Paki, ki je kot najmanjši imel nogometni klub v 1.ligi

– tu so doma športniki svetovnega formata, Srebotnikova, Čeplakova,Bernard Vajdič …

Recesija se že in se bo gotovo odrezala na vseh področjih. Gorenje, ki ima za slovenske razmere edinstveno globalno prodajno mrežo, je v 95% vezano na izvoz in s tem na države, kot so Nemčija, Francija … v katerih že krepko odmevajo znaki recesije. Premogovnik Velenje mora poleg rednih stroškov skrbeti še za sanacijo degradiranega okolja in za številne delovne invalide, je še kako občutljiv na cene energije in ostale potrebe trga. Termoelektrarna Šoštanj, ki se pripravlja na izgradnjo šestega bloka, je seveda močno odvisna od sposobnosti financiranja bank, ki so dokaj blokirane zaradi prekinjenih medbančnih posojil. Tu bo verjetno potrebno interveniranje Vlade, da ne bo prišlo do velikih časovnih odmikov. Tudi gradbinci imajo največ poslov na področju gradnje za trg,le ta pa zahteva finančne vire visokih vrednosti, ki so čedalje bolj utesnjeni zaradi sprememb na medbančnem trgu. Srednje velika in mala podjetja,ki so vezana samo na enega večjega kupca, so v veliki nevarnosti, zaradi prevelike soodvisnosti in eventualnih likvidnostnih težav ter izgube pomembnega dela posla.

Za zgled si moramo postaviti ukrepe največjih držav, kjer se politika zelo hitro in celovito odziva in intervenira ter pomaga gospodarstvu. Pri nas so ti mlini nekoliko prepočasni, kar lahko povzroči nepopravljive posledice. Kriza se realnega sektorja še ni dotaknila v celoti, zato še tudi ni pokazala vseh slabih točk. Najvažnejša naloga politike in vodilnih gospodarstvenikov je, prebroditi krizo z čim manj odpuščanja delavcev in ohranitvijo čim več podjetij. Managment je v fazi redefinicije strategije,mnogo energije pa bo potreboval tudi za sodelavo s sindikati, ki razumno reagirajo , v kolikor gre za politiko odprtih kart. Gospodarski steber je tisti, ki drži pokonci tudi pokojninsko, zdravstveno in socialno blagajno, le te so ključnega pomena za medgeneracijsko sožitje.

Kako preživeti in se hkrati razvijati? Moja razmišljanja bazirajo na osebnih izkušnjah in delnem poznavanju svetovnih trendov. Ključne panoge v Šaleški dolini imajo nekaj desetletno prihodnost, le da se bodo morala prilagajati razmeram in intenzivno nadgrajevati z novimi storitvami in produkti. V dolini je mnogo specifičnih znanj, ki so med sabo kompatibilna, le združevati jih je treba in to je dobra priložnost, ki bo morda bolj prišla v poštev v kriznih časih.

Globalni trendi, za katere obstajajo sinergična znanja v gospodarskih družbah Šaleške doline, so: NA PODROČJU RAZVOJA, DIZAJNA IN IZVEDBE PROJEKTOV UČINKOVITE RABE ENERGIJE, ALTERNATIVNIH VIROV ENERGIJE IN S TEM VAROVANJA OKOLJA TER EKOLOŠKA GRADNJA. Znanja, ki so se tod razvila, omogočajo tovrstno dejavnost tudi pod zemljo, posebej pri graditvi infrastrukture.

Z razvojem inovacijskih središč in tehnoloških parkov, se daje možnost mladim intelektualcem, da se vračajo domov in da razvijajo podjetništvo. Na ta način bi se intenziviral razvoj sektorja storitev, ki bi bile podpora zgoraj omenjenega področja.

V podporu turizmu, zdravilišču in starejšim, pa je priložnost razvoja zdravstvenih servisov, servisov oskrbe za starejše in negovalne bolnišnice. Vasi po okoliških hribih so najlepše lokacije za razvoj individualnega turizma povezanega z zdravim načinom življenja.

Lokalne oblasti pa morajo skupaj z Vlado najprej zagotoviti cestno in komunikacijsko infrastrukturo

Prebivalstvo Velenja in Šoštanja in seveda tudi Slovenije pričakuje, da izgubimo čim manj delovnih mest in da oblikujemo prostor za nova, inovativna delovna mesta. Tod so doma pogumni in delovni ljudje, ki znajo zavihati rokave, zvezde pa so vedno na strani pogumnih.

WordPress theme: Kippis 1.15