Alkohol je v prvi vrsti pomemben dejavnik tveganja za raka kot za številne druge kronične bolezni. Škodljivo pitje alkohola ne vpliva samo na tistega, ki pije, ampak žal tudi na vse druge. Vožnja in delo pod vplivom alkohola, pitje v času nosečnosti, nasilje, povezano z uživanjem alkohola, so prepogost vzrok za prezgodnjo smrt največkrat mladih ljudi, za invalidnost in za hudo socialno stisko.

Škodljivo in tvegano pitje alkohola je vzrok za več kot 7% prezgodnje obolevnosti in umrljivosti v Evropi in hkrati predstavlja tudi veliko ekonomsko breme za družbo. Skupni stroški na nivoju Evropske unije zaradi posledic pitja alkohola znašajo več kot 1,3% BDP.

V prvi polovici leta 2008 smo v okviru predsedovanja Svetu zdravstvenih ministrov Evropske unije skupaj s Španci organizirali konferenco na temo KAKO ZMANJŠATI BREME ALKOHOLA. Najpomembnejši zaključek te konference je bil, da je nujno zajeziti vse večje pitje alkohola pri mladih s skupnim pristopom na evropskem nivoju. Da mora v vseh državah Evrope potekati interdisciplinaren projekt ozaveščanja mladih, izobraževanja, vzpodbujanja zdravega načina življenja, vzgoje v družini, organiziranega dela z mladimi, ki so že zapadli pod vpliv alkohola. Predvsem manjka odkritih razgovorov o tej problematiki vse do takrat, ko se redki posamezniki odločajo o zdravljenju. Edino s skupnim pristopom lahko pričakujemo znižanje katastrofalnih posledic alkohola v družbi. Pri tem je pomembno tudi poznavanje kulture pitja alkohola kot dodatka hrani, kar je v mnogih državah Evrope običaj.

Zgolj kazni na različnih področjih, tudi na področju eventualne obveze plačila zdravstvenih storitev za tiste, ki jim je pitje povzročilo posledice na zdravju, ne rešujejo problema. Vprašanje je tudi, kako bo človek, ki daje vsak poslednji evro za alkohol, lahko plačal storitev, če se mu bo zgodila nesreča? Kako bo zakonodajalec rešil to vprašanje?

Zofija Mazej Kukovič