Torkova razprava v Evropskem parlamentu je bila osredotočena na spremembo Direktive o dopolnilnem nadzoru kreditnih institucij, zavarovalnic in investicijskih družb. Kasneje je poročal tudi Predsednik Evropske centralne banke g. Draghi.
Pri bančnih luknjah, ki se pojavljajo v Evropskih državah in posebej tudi v Sloveniji, bo končno zavezujoča tudi preglednost. Preglednost dajanja in vračanja kreditov in bonitetnih ocen. O tem, da še danes ne vemo, katere so tiste slabe terjatve, na osnovi katerih je Slovenija pod vse večjim drobnogledom s strani mednarodnih finančnih institucij.
Predsednik Evropske centralne banke je danes posebej poudaril, da je jasna časovnica izvajanja reform in sanacije bančnega sistema preizkus kredibilnosti vlad. Slovenska vlada je žal poslala v Bruselj seznam ukrepov z obljubo, da jih bo izvedla v nekaj mesecih! Likvidnost države je seveda odvisna od hitrosti izvajanja reform. Ali je to realna časovnica? Ali je to odgovorno v času, ko nam iz ure v uro bolj teče voda v grlo? Francoska poslanka Marine Le Pen je posebej izpostavila situacijo v Sloveniji.
Komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn poudarja potrebo po čim bolj natančni analizi o razlogih, ki so upočasnili ali zavrli gospodarsko rast. Na tej osnovi se lahko sprožijo kreditni tokovi. Irski in Portugalski so podaljšali posojila za naslednjih sedem let. To naj bi bil vzdržni sistem za obe državi. Garantirane bančne vloge morajo ostati varne. To je stališče Komisije.
ECB ima mandat ohraniti stabilnost. Zavzeli so ukrepe proti špekulacijam. Kdor ima kapital, si ne upa posojati, ker ne verjame, da bo dobil posojilo vrnjeno. Velik preobrat se predvideva tudi v olajšanju dostopov malih in srednje velikih podjetij do kreditov. Do sedaj so se banke izogibale drobnim tveganjem, kot so krediti malim podjetjem, bile so dobrodušne pri desetinah milijonov posojil velikim.
Znižala se bi naj tudi ocena do tveganj, ko gre za vlaganja v infrastrukturo. To je precej logično, kajti zgrajene železnice nihče ne more odpeljati. Zmanjšanje investicij v realno ekonomijo hromi rast. Zato so dobre rešitve, ki bodo vzpodbudile investicije, neizogibne!
Davkoplačevalci bi naj bili končno odrešeni neprestane dokapitalizacije bank iz lastnih žepov. Banke bodo obvezno morale imeti tudi stabilnejši kapital in večje rezervacije za mogoče izgube. Rast in delovna mesta so seveda odvisna tudi od zdravja bank. V Sloveniji bo morala Vlada jasno opredeliti vsaj datume, do kdaj bo saniran bančni sistem. Tako pa v programu ekonomskih ukrepov namesto jasnih rokov omenja, da bo ukrepe izvedla v nekaj mesecih. Nekaj mesecev ni enota, ki bi jo poznal konkurenčen svet.
Populizem v Evropi, ki se širi govoreč, da potrebujemo le rast, ne pa varčevanja, je zelo zavajajoč za ljudi. Ljudje verjamejo, da bodo lahko brez reform in brez odrekanja rešili krizo. Draghi je vendar izrekel nekaj zelo vzpodbudnega: konec leta 2013 se pričakujejo prva okrevanja. Seveda najprej tam, kjer je že danes tudi brezposelnost minimalna in je gospodarstvo živahno.
Zofija Mazej Kukovič MEP
