Tokrat nas je pot vodila na Severno Primorsko. V kraje kjer se stikata mediteranska in alpska klima. To je ne le zelo pisan in raznolik svet, ampak te kraji slovijo tudi po svoji bogati zgodovini, kar jim daje poseben pečat, zanimiv predvsem z vidika turizma. Zato smo tu pričakovali še toliko bolj zanimive natečajnike, ki znajo dobro povezati hrano, turizem, lokalne znamenitosti in posel. Vendar se je po koncu dolgega dneva izkazalo, da naši natečajniki presegajo vsa naša pričakovanja. Zato smo naše tokratno terensko obiskovanje zaključili polni optimizma in dobre volje.
Naš prvi postanek je bil v Postojni. Obiskali smo našo natečajnico Barbaro , ki živi v idilični hiši v centru Postojne. Kljub temu, da hiša leži v samem centru Postojne je obdana z čudovitim vrtom na katerem prevladujejo predvsem okrasne rastline naprimer vrtnice in potonike. Ker se hiša z vrtom nahaja ob glavni cesti, ki vodi k bližnji Postojnski jami je Barbara tu prepoznala izjemno priložnost, ki jo ponuja lega njene hiše. Razmišlja o tem, da bi odprla trgovino z lokalnimi izdelki, predvsem domačimi dobrotami. Ker sta hiša in vrt dovolj velika razmišlja celo o tem, da bi uredila sobe za oddajanje in prostor za kampiranje. Ker ima družina tudi nekaj njiv, ki sedaj služijo samo paši, bi lahko tam v prihodnosti pridelovala hrano, ki bi jo nato prodala v lokalni trgovini. Barbara je odločena, da tudi z svojim prispevkom popestri turistično ponudbo Postojne in okolice.
Pot smo nadaljevali po Vipavski dolini do Šempasa, kjer se nahaja naša natečajnica Mojca, ki se je na naš projekt prijavila z družinsko vrtnarijo imenovano Trajnice Golob-Klančič. Gre za eno izmed najbolj znanih vrtnarij pri nas z že več kot 30 letno tradicijo. Specializirani so za vzgojo trajnic in so največja vrtnarija z ponudbo trajnic pri nas. Vse je začelo ko so starši današnje upraviteljice našli idealno lego na pobočju med Vipavsko dolino in Trnovsko planoto. Iz te točke se odpira krasen razgled na Vipavsko dolino, pogled pa seže vse tja do morja. Nekoč je bil to divji in zaraščen teren ob robu katerega se je nahajala zapuščena mogočna stavba, tekom let pa so teren preuredili v lepe terase. Na začetku so se specializirali za vzgojo bradatih perunik, ki so jih za zasaditev javnih površin dobavljali po celi Jugoslaviji. Po izgubi jugoslovanskega trga so se morali prilagoditi drugačnim tržnim razmeram.
Kljub temu, da je vrtnarija nekoliko skrita in odmaknjena, jih kupci zaradi prepoznavnosti in kvalitete sadik vedno najdejo. Kupci prihajajo celo iz sosednjih držav, sicer pa prodaja poteka zlasti preko spletne trgovine. Specializirani so tudi za dišavnice saj kupci v zadnjem času vse bolj povprašujejo po njih. Njihove rastline zrasejo v naravnem okolju pod žgočim soncem, ob vipavski burji in brez fitofarmacevskih sredstev. Zaradi tega so rastline toliko bolj utrjene in prilagojene za rast v vseh pogojih. Vrtnarija Golob-Klančič je vzorčen primer družinskega podjetja, kjer starejši prenašajo svoje znanje na mlade generacije. Podjetje se je kljub spremembam na trgu ohranilo desetletja dolgo in ima tudi lepo prihodnost, kar je dokaz, da uspeh ne pride čez noč ampak je zanj potrebno veliko volje, znanja in dela večih generacij.
http://www.trajnice.com/
Iz Vipavske doline smo se nato povzpeli na planoto Banjščice v vas Grgarske Ravne. Tam smo obiskali našo natečajnico Lilijano, ki se je na naš natečaj prijavila z svojo trgovino imenovano Moja štacuna, katere namen je domača pravična trgovina. Na lepih poličkah najdemo veliko izbiro medu iz krasa, domače sadne sokove, različno sušeno sadje, čajne in zeliščne mešanice, moke različnih lokalnih pridelovalcev. Sama trgovina deluje v objektu imenovanem Zeliščni center. Sam objekt je bil pred kratkim na novo obnovljen in opremljen. V objektu je tudi sodobno opremljena kuhinja, kjer se prirejajo različne kuharske delavnice z poudarkom na uporabi zelišč, dvorana za različne delavnice, poleg objekta pa se nahaja zeliščarska učna in čutna pot, ki je prilagojena tudi za slepe in slabovidne.
Moja štacuna sodeluje tudi v shemi šolskega sadja. Kot dobavitelji sadja za 12 šol in en vrtec iščejo čim bližje lokalne dobavitelje, a opažajo pa, da ni dovolj slovenskih dobaviteljev, ki bi ponujali zadostne količine ekoloških živil, katere so potrebne za šole. Vsi skupaj smo se strinjali kako pomembno je da otroci v šolah uživajo hrano lokalnega in preverjenega porekla. Vzpodbudno je, da so vodstva šol in starši čedalje bolj osveščeni glede pomena lokalne hrane, zato se bo trend v tej smeri vsekakor še nadaljeval.
http://www.novagorica-turizem.com/destinacije_in_dozivetja/vino_in_kulinarika/2012051515572642/
Po izjemno slikoviti in celo adrenalinski poti smo naposled prispeli do Gorenje Trebuše, natančneje do zaselka Gačnik. Tam se nahaja ekološka kmetija Naš Raj. Samo ime Naš Raj je več kot primerno. Pri stoletja stari kmetiji so nas pričakale tri gospe, Barbara, Alenka in Valerija, vsaka odlična na svojem področju. Da pa so še izboljšale to svojo odličnost so se povezale med sabo in tako je nastala perfektna kombinacija. Gospa Barbara je vodja turistične agencije Zikra in predsednica turističnega društva Zgornje Posočje, sodeluje tudi z sinom, ki ima turistično agencijo Suha muha ali Soča fly, gospa Alenka je umetnica, ki izdeluje različne umetniške in lončene izdelke iz gline, obenem pa ima ogromno znanja o divjih rastlinah in njihovi predelavi ter uporabi. Specializirala se je za vložene izdelke iz divjih sadežev njeni največji specialiteti sta drnuljina in trnuljina marmelada. Najbolj izstopajoča pa je bila gospa Valerija, najemnica kmetije Naš Raj. Kljub mladosti ima izjemno veliko znanja s področja kmetovanja, turizma, podjetništva in ohranjanja kulturne dediščine. Kot kaže se je popolnoma posvetila kmetovanju, gostinstvu in turizmu v teh idiličnih krajih. Pred dobrim letom je najela največjo kmetijo naokoli in jo poimenovala Naš Raj, poleg je odkupila kmetijo Medved, obenem pa ima v najemu še nekaj bližnjih, skoraj zapuščenih kmetij. Kmetije je tako rešila verjetnega propada obenem pa jim dala dodatno uporabno vrednost saj bodo v prihodnje namenjene turizmu, živinoreji in pridelovanju hrane.
Kmetija je specializirana za vzgojo koz in oslov, kar je danes prava redkost. Živali se pasejo na prostranih pašnikih in so skrbno negovane. Vse kmetije ležijo v idiličnem gorskem okolju na višini okoli 900 metrov. Na kmetiji Naš Raj se lahko pohvalijo, da so samozadostni kar se tiče hrane, krme in lesa. Vse tri gospe so izpostavile, da nam narava v našem lokalnem okolju ponuja vse kar rabimo za preživetje. Žal pa je človek dandanes izgubil stik z naravo, stara znanja pa se izgubljajo. Tako se lahko samo zahvalimo posameznikom, ki ohranjajo stare recepture za stare jedi iz našega okolja. Valerija, Barbara in Alenka so nam tako pripravile nepozabno kulinarično doživetje – marmelade, skuta, paštete, namazi, čaji – in prav vse, prav vse je bilo nabrano in vzgojeno v neokrnjeni naravi Gorenje Trebuše. Naš Raj je prava gastronomska zakladnica, ki nas prepriča, da nam narava resnično lahko ponudi vse, kar potrebujemo.
Kmetija Naš Raj se počasi preusmerja v turizem, saj že oddajajo sobe in ponujajo prostor za kampiranje. Obenem gostom ponujajo zanimivo doživetje, imenovano Izlet v neznano. Mi smo ga doživeli, a vam skrivnosti izleta v neznano ne izdamo! Doživeti ga boste morali sami. Lahko samo rečemo, da smo od kmetije Naš Raj odšli navdani z neverjetnim veseljem, navdušenjem in prepričanjem, da se prav vsak izmed nas spet vrne. Nekatera doživetja so res nepozabna.
http://kmetijanasraj.net/about/
