Coronavirus spreminja naše ustaljene navade

Pred dvemi desetletji smo v firmi, ki sem jo vodila, prvi v Sloveniji razvijali uporabo videokonferenc skupaj z ameriško/izraelskim podjetjem. Pogajanja za vstop v EU so nekajkrat potekala od Ljubljana do Bruslja s to novo tehnologijo. Danes je digitalizacija ter komunikacija na daljavo, učenje na daljavo in delo na daljavo , pogovor z družino, s prijatelji…postala življensa nuja,  ki jo med drugim močno narekuje pandemija Coronavirusa.

 Svet ni tako predvidljiv, kot bi si mi želeli, niso nas ustavili niti teroristični napadi, niti posamezna vojna žarišča. Število potnikov in potujočih se je ekspotencialno večalo iz leta v leto. Politični sestanki, sestanki korporacij velikih in malih podjetij, počitnice na drugim koncu sveta…Smo živeli v času neskončnih možnosti? Smo pozabili, da smo lahko zelo ranljivi? Coronavirus, ki je bil videti za nekatere daleč, ko je izbruhnil v Wuhanu na Kitajskem , je pokazal kako ranljivi smo. Najprej na področju zdravja, gospodarstva, kulture, izobraževanja….Virus, ki mu zaenkrat znanstveniki še niso našli ustreznega cepiva, se širi z nesluteno hitrosttjo, ogroža življenja praviloma  ranljivih skupin ljudi.

V institucijah Evropske Unije potekajo aktivnosti za preprečitev širjenja virusa in za pomoč državam tako na področju zdravstva kakor tudi ostalih sektorjev. Države članice pa so za pripravo in izvajanje ter pravočasnost ukrepov odgovorne same. Ker smo v Sloveniji tako blizu trenutnu največjemu žarišču izbruha, to je Italiji, je pravočasnost in zadostnost ukrepov življenskega pomena. V vseh državah EU so tudi zdravstvene kapacitete omejene in v kolikor pride do nenadnega povečanja potreb po zdravstveni ali celo intenzivni oskrbi zaradi Coronavirusa, lahko pride do porušitve sistema oziroma ljudje umirajo tudi zato, ker je zmanjkalo kapacitet pri zdravnikih, sestrah in opremi. Ta primer se je dogodil v Italiji.

Odpovedi letov in po novem prazna letališča, zaprte Univerze, šole, vrtci, preklic vseh športnih in kulturnih dogodkov, življenje brez rokovanja, razkuževanja rok, je nekaj ukrepov, ki pomagajo preprečevati prenos virusa na še neokužene. Zaskrbljenost družin, katerih posamezni člani živijo daleč stran od doma , je v tem času gotovo povečana. Ljudje smo lahko racionalna, v vsakem primeru pa tudi čustvena bitja. Zato se nas tovrstne situacije močno dotaknejo.

V tem času je pomembno, da ne reagiramo panično, ampak s premislekom in previdnostjo na vsakem koraku. Ob tej stiski, ki jo čutimo kot posamezniki, kot družine in kot družba, lahko tudi posvetimo čas razmišljanju, kaj je v življenju pomembno in kaj je manj pomembno .

Brez samodiscipline v času pandemije, brez sprememb naših navad , ne bo šlo. V zgodovini je človeštvo doživelo in preživelo bolezni, lakote in vojne. Zato ob sodelovanju in medsebojni pomoči zmoremo premagati to pandemijo tudi danes. Sprememba naših navad pa sem prepričana, bo potrebna tudi v naši prihodnosti. Tudi padci na svetovnih borzah kaźejo na to. Morda bomo s to izkušnjo lažje sprejemali nepredvidljive situacije, med katere spadajo nalezljive bolezni. Coronavirus spreminja  in bo spremenil naš način življenja.