V Sloveniji so gozdovi od nekdaj predstavljali pomembno bogastvo, ki smo ga nekoč zagotovo znali bolje izkoristiti. Evropska poslanka Zofija Mazej Kukovič se je danes, 21. junija 2103, udeležila regionalnega foruma z naslovom Gozdovi ? slovenska pot v Evropo 2020?, namen katerega je bila osvetlitev problematike slovenske lesno-predelovalne industrije v evropski luči. Kje so povezave lokalnih zamisli, nacionalne in evropske politike ter širšega prostora, tako v okolju kot na trgu? Kakšne so možnosti obuditve nekdaj izjemno močne lesno-pohištvene industrije? Kje so v pomoč evropski skladi ? je dovolj sredstev za sofinanciranje?
Zakaj smo v zadnjih 20 letih pustili propasti toliko lesnopredelovalnih podjetih in s tem izgubili toliko potencialnega dohodka našega največjega naravnega bogastva, je bilo glavno vprašanje današnjega srečanja. “V Sloveniji nimamo diamantov in zlata, imamo pa gozd in zemljo. Med tem, kaj je v preteklosti pomenil gozd in kaj pomeni danes, je velika razlika, saj se je svet zelo spremenil, spremenile pa so se tudi tehnologije. Pri nas je bilo premalo zavedanja o tem, da vsako blago in vsak produkt potrebujejo novo znanje in prilagajanje času. Tako danes nimamo dovolj razvitih centrov znanja, ki bi dvigovala tako najmanjše podjetnike, kot tudi tista največja podjetja, ki se ukvarjajo s predelovanjem lesa v končni produkt,” je na vprašanje o večdesetletnem nazadovanju slovenske lesne industrije odgovorila Zofija Mazej Kukovič.
Včasih smo znali gozd in les veliko bolje izkoristiti kot nacionalno dobrino, a nekje na poti smo povsem izgubili stik s svojim trgom, saj se na njem več ne znamo afirmirati: “Danes trg ni sam po sebi umeven, kakor nekoč. Danes imamo veliko pravil in akcijskih načrtov, ampak pot od papirja na mizi do konkretizacije potrebuje ljudi, organizacijo in voljo, za katero sicer verjamem, da jo ljudje v stroki imajo,” je še povedala.
Kolikšna sploh so evropska sredstva, ki so za razvoj te panoge na voljo Sloveniji in kako jih izkorišča? “Znano je, da ima Slovenija v novi finančni perspektivi vsega skupaj na voljo nekaj čez 3 milijarde evrov za obdobje 2014-2020. Od tega je za sektor kmetijstva, gozdarstva in podeželja v prvem stebru namenjena več kot 1 milijarda evrov, v drugem pa še milijarda. Slovenija sredstva ima, vprašanje pa je, koliko ima pripravljenih projektov in koliko ti projekti v realnosti delujejo,” odgovarja Mazej Kukovičeva.
Danes na račun našega lesa bogatijo druge države, saj dodana vrednost, ki jo prinaša les, odhaja v tujino. Mazej Kukovičeva je še povedala: “Vsako leto izvozimo iz Slovenije kar milijon kubičnih metrov lesa. Najslabše je to, da izvažamo hlode, ki imajo najnižjo dodano vrednost oziroma je sploh nimajo. Namesto da bi oblikovali tehnologije, ki bi nam omogočale razvoj za trg zanimivega končnega produkta, ki pa dodano vrednost ima. Razmišljanje, da se moramo sprijazniti z najenostavnejšimi potmi, za današnje razmere ni več ustrezno, saj zaradi tega nismo več konkurenčni. Baziranje na izvažanju desk in hlodov nam ne bo omogočalo napredka, z znanjem o tem, kaj dela produkt konkurenčen, pa smo zamudili.”
Ravno to pa podpira Evropska unija, zanimive projekte ter produkte z višjo dodano vrednostjo. O tem je Mazej Kukovičeva povedala: “V EU konkurirajo tisti projekti, ki so za končne produkte. Razumeti moramo svoj trg, razumeti, kaj svet potrebuje. To ne pomeni, da moramo delati v velikem obsegu, lahko pa delamo unikate. Ampak seveda moramo vedeti katere unikate, četudi so to lesene igrače za otroke, s katerimi bi otrokom približevali les.”
***
Za dodatne informacije se obrnite na: Živa Vovk, asistentka v pisarni Zofije Mazej Kukovič, +386 (0)591 58 672, info@zofijamazejkukovic.
