Današnji odstop ministrice za zdravje je odraz dejstva, da Vlada RS pod vodstvom Alenke Bratušek ni zavzela dovolj resnega in temeljitega pristopa k reševanju problemov v zdravstvenem sektorju. Razlogi za odstop Alenke Trop Skaza niso novi in bi zagotovo morali biti pomembna okoliščina pri odločanju predsednice Vlade RS že v času pogovorov, ter razmislek za celo koalicijo, ko je potrjevala kandidaturo v Državnem zboru. Neodgovorno je, da se je to spregledalo in da smo državljani in državljanke Slovenije v manj kot mesecu dni ponovno brez prepotrebnega vodstva tako občutljivega resorja. Posledice takšnega ravnanja pa na žalost najbolj čutijo bolniki.
V nadaljevanju ponujam svoj pogled na stanje v zdravstvu. Na žalost ugotavljam, da vsa dejstva ostajajo nespremenjena, rešitve pa še zelo daleč od uresničevanja.
Stanje v zdravstvu:
? vprašanje varnosti pacientov
? različne predstave deležnikov o ciljih reforme v zdravstvu
? korupcija
? pomanjkanje zaupanja
? primanjkovanje denarja
? površen odnos vlade
? slaba organiziranost, dolge čakalne dobe in čakalne vrste
? odpor proti uvedbi e-zdravja
? nesorazmernost med učinkovitostjo in plačami
? k zdravniku gremo v povprečju 7x letno
Zakaj je potrebno sistem izboljšati:
? ker je zdravje vir blaginje za celotno družbo
? ker se povečuje število kroničnih bolnikov, danes jih je skoraj 400.000
? ker imamo padec gospodarske rasti, posledično bo v zdravstveni blagajni vedno manj denarja
? da vzpostavimo večjo mero zaupanja pacientov
? ker se povečujeta naša povprečna starost in stopnja obolelosti
Kako izboljšati zdravstveni sistem:
1. Cilj reforme bi moral biti vzpostavitev ravnovesja med zadovoljnimi pacienti in izvajalci zdravstvenih storitev. Potrebna je ohranitev sistema javnega zdravstva ter ravnotežja med javnimi zavodi in koncesionarji.
2. Boj proti korupciji. Osnova za to so usposobljeni kadri, ki so odgovorni za investicije, nakup zdravil in opreme ter vedo več od dobaviteljev. Drugi pogoj je uvedba odličnosti tako v procese zdravja kot tudi v procese poslovanja ter transparentna uvedba sistema e-zdravja.
3. Vzpostavitev zaupanja med pacienti, zdravniki in drugimi izvajalci zdravstvenih storitev. Potrebna je uvedba informacijskih baz za vsakega pacienta in ozaveščanje pacientov, zakaj ni za vsako zdravljenje potrebno k specialistu. Povečati moramo vlogo primarnega nivoja, zdravnik naj ima čas za pogovor s pacientom. Nujna je tudi poenostavitev administrativnih postopkov, uvedba načrtovanja časa in delovanje po principu ?prazne? čakalnice.
4. Primanjkovanje denarja naj se nadomesti z bolj pregledno porabo denarja, z odličnostjo v procesih in z uvedbo realnih normativov. Tam kjer je to z vidika varnosti izvedljivo naj se uvaja telemedicina in zdravljenje na daljavo.
5. Površen odnos vlade: v evropskih politikah je zdravje skupni imenovalec vseh politik. Zdravje ljudi ni odvisno samo od sistema zdravstva in zdravstvene politike, temveč od vseh sektorskih politik. Vlada bi se morala tega zavedati!
6. Slabo organiziranost rešujejo ali pa zapletajo ljudje. Sistem zdravstva morajo voditi usposobljeni ljudje, ki bodo spodbujali timsko delo, ki bodo znali obvladovati stroške, ki bodo pozorni na kakovost storitev za paciente in ki bodo imeli znanje in voljo za uvedbo sistema e?zdravja.
7. Odpor proti uvedbi sistema e-zdravja se napaja s koristmi, ki jih ponuja nepregleden sistem. Sistem je potrebno graditi od spodaj navzgor, s predpogojem videnja celotne slike. Za to so na razpolago tudi evropska sredstva. Nenazadnje pacientom ne bo potrebno opravljati enakih preiskav v vsaki ustanovi posebej. Hkrati brez sistema e-zdravja tudi zavarovalnice kupujejo zdravila in medicinsko opremo na nepregleden način.
8. Nesorazmernost med učinkovitostjo in plačami. Dela, ki ga ne merimo in zanj ne postavimo meril, ne moremo nagrajevati po učinkovitosti.
9. S programi ozaveščanja o zdravem življenjskem slogu ter povezanostjo med zdravo, kakovostno hrano in zdravjem. Pa tudi z boljšimi odnosi v naši družbi.
– Zofija Mazej Kukovič
