Ekipa Požen` Evropo je danes obiskala 700 let star Soržev mlin v Novi Cerkvi v občini Vojnik, kjer gospodar Oton Samec med drugim melje tudi ajdo. Mlin je v njihovi družini že četrto generacijo, od leta 1865, še vedno pa melje tako kot včasih, torej izključno na vodni pogon. Objavljamo krajši izsek zanimivega pogovora.
Sami gojite ajdo?
?Da, ajdo gojim sam, pri tem pa se redno povezujem še z nekaterimi kmeti, s katerimi si izmenjujemo semena z namenom ohranjanja avtohtonih slovenskih sort ajde.?
Katere pa so avtohtone slovenske sorte ajde?
?Avtohtoni slovenski sorti sta Siva, ki izhaja iz Dolenjske, ter Črna, ki izhaja iz Gorenjske. Slednjo sem lani sejal tudi sam. Potem sta tu še Čebelica in Darja.
V čem vidite prednost gojenja avtohtonih sort?
“Gre za ohranjanje naše kmetijske dediščine, so pa avtohtone slovenske sorte na naše okolje tudi bolj prilagojene. Drugače je s kakšnimi tujimi sortami ali križanci, ki so dosti bolj občutljivi, ker niso tako aklimatizirani.?
Se vam zdi, da pridelava ajde po Sloveniji upada?
?Zdi se mi, da se v zadnjem času pridelava ajde počasi veča in torej vrača v naše okolje. Razlog leži v vedno večji ozaveščenosti ljudi in posledično v večjem povpraševanju po ajdovih izdelkih.?
Za kaj vse je ajda uporabna?
?V sami prehrani je uporaba ajde precej široka. Od žgancev, kruha, palačink, štrukljev, kaše. Ne vsebuje glutena, kar pomeni, da je odlična za bolnike s celiakijo, čaj iz ajdovih cvetov in listov pa širi ožilje. Luščine ajdovih semen so odlične kot polnilo za vzglavnike.?
V trgovinah zasledimo zelo temno (rjavo) ajdovo kašo in pa takšno, ki je čisto zelena. Je to posledica predelave ali različnih vrst ajde?
?To je odvisno od predelave. Pri klasičnem postopku obdelave se zaradi lažjega luščenja zrna toplotno obdelajo in so zato bolj temna. Zelena so obdelana drugače, zato je ajdova kaša, ki je bolj zelene barve, tudi dražja.?
Glede na to, da kmetujete ekološko, kako se spopadate s škodljivci in skrbite za čim boljši pridelek?
?Škodljivci so pač nekaj, kar sem sprejel kot samoumevno. Uporaba kemičnih sredstev ne pride v poštev. Za večji pridelek skrbim z uporabo t.i. zelenih gnojil, kar pomeni, da posejem facelijo, oljno ogrščico ali turško deteljo. Velika masa nekega zelenja namreč prinaša veliko hranljivih snovi za rast ajde in seveda drugih poljščin. Ajda ima tudi zelo široke liste, ki zavirajo rast plevela ter zadržujejo vlago v zemlji. Na teh svojih ?flikcah?, vsega skupaj imam namreč le za okoli en hektar, pač poskušam kmetovati tako, kot so kmetovali včasih.
****
Ekipa Požen’ Evropo
