Razvoj zadnjih let je pokazal, da je prehrana v sodobni družbi izrednega pomena. Evropska poslanka Zofija Mazej Kukovič v svojih govorih večkrat poudarja pomen zdrave izbire, ko gre za prehranjevalne navade: ?V svetu globalizirane trgovine s hrano se premalo zavedamo kakšen negativen vpliv ima neprimeren in nepremišljen izbor prehrambnih izdelkov. Negativen vpliv ima tako na zdravje posameznikov, kakor tudi na kmetijstvo, turizem in predelovalno industrijo.? Neustrezno prehranjevanje je glavni vzrok debelosti, anoreksije, bolezni srca in ožilja, sladkorne bolezni, želodčnih težav itd. Presenetljivo je dejstvo, da je prehrana v razvitih državah zaradi pomanjkljive kulture ali izobraženosti postala temeljni vzrok bolezni in patoloških stanj. Vse to se odseva v izjemno visokih stroških v javni in zasebni zdravstveni oskrbi. Nagli porast kroničnih obolenj je med drugim tudi rezultat nezdravega prehranjevanja Evropejk in Evropejcev. Seveda ne gre samo za slabo prehrano. Na porast bolezni močno vpliva tudi način življenja in stres. Prehrana pa je, ko govorimo o zdravju nedvomno bistven element.
V Resoluciji Evropskega parlamenta o evropski gastronomski dediščini: kulturni in izobraževalni vidiki, ki je bila sprejeta marca 2014 je navedena pomembnost vključitve učenja o zdravju, zdravi prehrani in hranljivosti. Navedena je tudi pomembnost vključitve delavnic za razvoj okusa ter znanja na področju hrane in gastronomije v izobraževalne sisteme. Vključevanje zavesti o zdravem prehranjevanju bi državam članicam na dolgi rok prihranilo visoke stroške za zdravljenje bolezni in patologij, izvirajočih iz neustrezne prehrane. Zdravo prehranjevaje bi moralo biti vključeno v izobraževanje od vrtca do univerze. Izobraževanje pa ne sme biti zgolj teoretično, saj vsa senzorična področja zahtevajo izkušnje in prakso. Zato morajo naši šolarji poleg pridobivanja potrebnih teoretičnih znanj obvezno izkušati, vaditi in vzgajati okus, tip in voh, da bodo lahko čutno uživali v hrani, ki bo hkrati tudi zdrava. Evropska poslanka Zofija Mazej Kukovič s tem namenom poudarja: ?Z vključitvijo pomena hrane v izobraževanje od vrtca do univerze lahko enostavno dosežemo izboljšanje zdravja naših državljanov. Poleg tega bomo z večjim poudarkom na lokalnih izdelkih v učnih programih gastronomskih šol naredili pomemben korak v boju proti več milijardam evrov hrane, ki zgnije med transportom v Evropo.?
Glavni cilj izobraževanja o prehrani in prehranski kulturi v 21. stoletju mora dokazati in prepričati vse ljudi, mlade in starejše, da se je povsem mogoče in nujno prehranjevati zdravo in ob tem tudi uživati. Gastronomija in kuhanje postajata tudi vse pomembnejši obliki umetniškega in kulturnega izražanja. Prehrana in kakovostno kuhanje sodita med temeljne podporne stebre družinskih in družbenih odnosov. Prav tako pa je zadovoljstvo pri jedi nepogrešljivo s senzoričnega pa tudi psihološkega vidika, saj gre za bistveni element psihične in čustvene stabilnosti. Gastronomija pa postaja tudi bistven element turizma in seveda ohranjanja kulturne dediščine držav članic. Evropska poslanka Zofija Mazej Kukovič meni, da je Resolucija izrednega pomena, saj ?gre za ohranjanje tisočletja stare različne gastronomske tradicije, katere obogatijo tako evropsko, kakor tudi nacionalne kulturne dediščine. Istočasno pa ta raznolikost predstavlja tudi spodbudo za pridelovanje hrane. Metaforična povezava motike z računalnikom, odpira brezposelnim in še posebej mladim vrata k zaposlitvi in s tem tudi manjšo odvisnostjo držav članic od uvožene in nekvalitetne hrane.?
V Resoluciji je na podlagi zgoraj navedenih vzrokov zapisano, da je bistvenega pomena, da EU razvije politiko izobraževanja na področju prehrane in gastronomije. Nepogrešljivo je, da se v družbah 21. stoletja znanja o prehrani in hranljivosti ter vzgoja okusa, vključijo v izobraževalne sisteme vseh evropskih držav kot bistven in obvezen element.
S tem namenom tudi ekipa Požen’ Evropo in evropska poslanka Zofija Mazej Kukovič spodbujata učenje o zdravih prehranjevalnih navadah. Natečaj ?Hrana za zdravje in delovna mesta? je zagotovo primer dobre prakse, saj preko natečaja ustvarjamo mrežo podobno mislečih ljudi, ki jih druži ljubezen do zemlje, zdravja in iskanja priložnosti, ki jih zemlja ponuja. Dosegli smo, da so ljudje ponovno posejali pozabljene kulture, ki so včasih krasile slovensko podeželje in so lahko del tudi urbanih vrtov. Kulture, ki so z vidika zdravja zares pomembne. To kar so delali že naši predniki nam ponovno daje občutek brezčasnosti.
**
Resolucija Evropskega parlamenta o evropski gastronomski dediščini: kulturni in izobraževalni vidiki. Dostopna: http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?pubRef=-//EP//TEXT+TA+P7-TA-2014-0211+0+DOC+XML+V0//SL&language=SL
