Evropski poslanci so ta teden razpravljali in glasovali tudi o poročilu o krizi zaradi pomanjkanja hrane, goljufijah v prehranski verigi in nadzoru nad njimi.
Varnost hrane ter varovanje interesov potrošnikov sta že od nekdaj pomembna cilja EU, še posebej znotraj Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (ENVI), katerega članica je tudi evropska poslanka Zofija Mazej Kukovič. V zadnjem času pa se večja pozornost namenja tudi sorodnemu vprašanju primerov goljufij s hrano. Poslanka je ob tej priložnosti povedala: ?Kot potrošniki smo sprejeli vse in se ne zavedamo pomembnosti lastnega zanimanja nad tem, kaj pojemo. Nepravilnosti se dogajajo pravzaprav povsod v verigi, od pridelave do predelave in prodaje.?
Izvajanje zakonodaje s področja goljufij s hrano se po posameznih državah članicah zelo razlikuje, nadzor pa je omejen. Posledično je veliko goljufij s hrano neodkritih, še posebej kadar ne predstavljajo grožnje za javno zdravje. Kompleksnost čezmejnih prehranskih verig, pritisk po vse cenejši proizvodnji hrani ter tudi gospodarska kriza in varčevalni ukrepi pa so dejavniki, ki še dodatno spodbujajo goljufijo s hrano.
Škandali, ki so se zgodili v zadnjem času, kot so uporaba soli za posipanje cest v živilih, trženje običajnih jajc kot ekoloških ter afera s konjskim mesom so pokazali potrebo po večji regulativi tega področja. Še posebej, ker so te nepravilnosti v prehranski verigi močno vplivale na zaupanje potrošnikov. Čeprav je prehrana varnejša kot kadarkoli prej, je zaupanje potrošnikov na zelo nizki ravni, saj kar 1/3 potrošnikov ne zaupa oznakam na živilih.
Sprejetje te zakonodaje ima neposreden vpliv na vsakdanja življenja državljanov, saj so med proizvodi, ki so najpogosteje podvrženi goljufijam večinoma takšni, ki jih uporabljamo dnevno. To so oljčno olje, ribe, biološko pridelana živila, mleko, žito, med in javorjev sirup, kava in čaj, začimbe, vino ter nekateri sadni sokovi. Nova zakonodaja je umerjena v boljše čezmejno sodelovanje z namenom učinkovitejšega odkrivanja primerov goljufij s hrano. Potrebne so tudi strožje sankcije, saj mora biti tveganje za razkritje goljufije večje od potencialne ekonomske koristi. Evropska unija mora v boju proti goljufijam s hrano delovati bolj povezano ter odločneje. Hkrati pa je tudi na nas samih, da smo previdni ter prevzamemo svoj del odgovornosti. Tudi s tem, da se večkrat odločimo za lokalno pridelano hrano, s čimer pozitivno vplivamo na svoje zdravje, hkrati pa se lahko izognemo tudi večini goljufij.
***
GOLJUFIJE S HRANO
O goljufijah s hrano govorimo kadar gre za premišljeno in namerno napačno predstavitev živil, njegovih sestavin ali ovojnine oziroma za dajanje napačnih ali zavajajočih informacij o proizvodu z namenom ekonomskega okoriščanja.
RAZLIČNI TIPI GOLJUFIJ S HRANO
– zamenjava ključnih sestavin s cenejšimi nadomestki,
– napačno označevanje živalske vrste, katere meso je uporabljeno v proizvodu,
– napačno označevanje teže,
– prodaja običajnih živil kot biološko pridelanih,
– nepoštena uporaba kakovostnih oznak porekla,
– označevanje gojenih rib kot ulovljenih,
– trženje živil po poteku roka uporabnosti.
