V Bruslju, 19. junija 2012
Prinaša industrijska politika Evropske Unije na področju znanosti za življenje za EU dodano vrednost?
Brez zdravih ljudi ni zdravega gospodarstva. Zdravje ljudi je predpogoj za kakršno koli gospodarsko rast. V ta namen je potrebno neprekinjeno krepiti sodelovanje med državami članicami, med znanostjo in gospodarstvom ter med končnimi uporabniki – pacienti.
Strategija EU za pametno, trajnostno in vključujočo rast sloni na povečanju inovativnosti v zdravstvu. To se odraža predvsem na področju digitalne agende in unije inovacij. Inovativne rešitve pričakujemo na področju izboljšanja kakovosti, učinkovitosti in finančni vzdržnosti zdravstvenih sistemov. Vzdržnost zdravstvenih sistemov je ena izmed najbolj perečih težav držav članic EU. Prostor za inovativne pristope je široko odprt tudi na področju komuniciranja in odnosov s pacienti. Timski in interdisciplinarni pristop k celoviti obravnavi pacientov je izziv, ki ima še veliko sivih lis. Premagamo ga lahko s skupaj, z boljšim sodelovanjem ter z novimi, inovativnimi pristopi.
Inovativni izdelki, medicinska oprema in komunikacijske tehnologije same po sebi niso dovolj. Potrebujemo tudi inovativno organiziranost. V času krize in v času, ko se naša Evropa stara, sprejemamo veliko priložnosti in izzivov za ustvarjanje novih produktov in storitev v podporo zdravju in novim delovnim mestom. Daljša življenjska doba prinaša nove možnosti za prenos znanj in modrosti na mlajše generacije. Kombinacija modrosti in svežih idej mladosti lahko veliko pripomore k razvoju na področju industrije za podporo zdravju. To je most, ki ga moramo graditi in ne rušiti.
Daljša življenjska doba zagotovo prinaša izzive na področju zdravstva. Z vidika industrije, v povezavi z znanostjo in zdravstvenim stanjem prebivalstva govorimo o štirih pomembnih izzivih:
1. Poglobljeni in intenzivnejši razvoj telemedicine, pripadajočih indikatorjev in merilne opreme, ki je prijazna pacientom in primerna za uporabo na domu. Še posebej pri obvladovanju kroničnih bolezni lahko na eni strani razbremenimo zdravstveni sistem in zmanjšamo stroške in na drugi strani povečamo dostopnost za paciente. Seveda bo še vedno potrebna razpoložljivost zdravnikov in zdravstvenega osebja, vendar z manj zahtevno logistiko, mobilno diagnostiko in s prihrankom časa tako na strani izvajalcev kot uporabnikov. Zato je nujno, da znanost in industrija posvetita več časa izobraževanju zdravnikov in državljank ter državljanov EU o potencialnih možnostih in rešitvah na področju telemedicine. Prav tako ne smemo zanemariti pomembnosti inovacij za področje medicinskih pripomočkov za osebe s posebnimi potrebami, ki pripomorejo k lajšanju vsakdanjih opravil in zagotavljanju boljše kakovosti življenja.
2. Naslednji izziv o katerem bi rada spregovorila je podprtost zdravstvenih sistemov s tehnologijami e-Zdravja, torej z orodji za celovito informacijsko in komunikacijsko podporo. Danes ne govorimo več o vprašanju tehnologij samih ampak o njihovi integraciji in implementaciji. Za implementacijo so najpomembnejše uporabnikom prijazne, enostavne in učinkovite rešitve. Tudi tu je industrija večkrat preveč oddaljena od enostavnih potreb uporabnikov. Potreben je ne samo tehnokratski, ampak tudi celovit pristop. Na ta način bo e-Zdravje omogočalo celovito obravnavo pacienta in obvladovanje poslovnih procesov v zdravstvenih sistemih.
3. Tretji izziv, ki je v mojih očeh zares pomemben, če govorimo o inovacijah je razvoj opreme za diagnosticiranje in zdravljenje bolezni. V mnogih državah članicah je danes težava v tem, da visoko tehnološkim diagnostikam zdravljenje oziroma operativni posegi ne sledijo dovolj kontinuirano. Težava je v pomanjkanju zdravnikov in opreme, ki pripomore k zdravljenju in operativnim posegom. Dolge čakalne dobe povzročajo trpljenje pacientov, njihovih svojcev in gospodarsko škodo. Prav tako pa lahko govorimo o nespoštovanju pacientovega časa. Zato je velik izziv za znanost in industrijo na področju zdravstva intenzivnejši razvoj opreme za zdravljenje in rehabilitacijo, tudi na domu.
4. Zadnji izziv, ki je pomemben v mojih očeh je soočanje z neobvladljivimi boleznimi. Danes smo priča vse večjemu pojavu neobvladljivih bolezni. Farmacevtska industrija se sooča z boleznimi kot so različne oblike raka, s starostnimi boleznimi kot je npr. demenca, z antimikrobno odpornostjo, z redkimi obolenji, z nalezljivimi boleznimi in nenalezljivimi kroničnimi obolenji. Pomembno je večje vlaganja v raziskave in razvoj tudi s strani evropskih sredstev, kot je HORIZON 2020 in FOND ZDRAVJE ZA RAST. Morali bi strmeti k skupnem cilju – ta je zagotoviti cenovno dostopnost inovativnih zdravil. Zato menim, da moramo intenzivnejše izrabiti evropska finančna sredstva, ki so na voljo. Mnoge zdravstvene blagajne se spopadajo s posledicami gospodarske krize, zato so zdravila visokih cenovnih razredov, kot na primer biološka zdravila, težje dostopna uporabnikom. Gotovo pa je izziv, katerega ne smemo zanemariti, razvoj zdravil s čim manj stranskimi učinki. Slednjega lahko udejanja le znanost v tesni povezavi s farmacijo.
Zdravje je eno samo in nedeljivo. Na osebni ravni se ga velikokrat zavedamo šele takrat, ko ga izgubimo. Znanost je v povezavi z industrijo na področju zdravja proaktivna, morda včasih v reklamiranju svojih izdelkov celo preveč. Reklamiranje mora biti uporabniku prijazno, v smislu zagotavljanja informiranosti o izdelkih. Pa vendar, zdrav način življenja državljank in državljanov EU, razvoj opreme, zdravil in metod zdravljenja s strani znanosti in tehnologije, prinaša rast. Prinaša zdravje ljudi, zdravo rast, zdrave proračune in zdrava delovna mesta. Zdravje moramo videti in čutiti kot predpogoj za kakršno koli obliko rasti.
Zofija Mazej Kukovič