V šestčlanski delegaciji Evropskega parlamenta se v teh dneh mudimo na delovnem obisku v Španiji. Naš namen je obiskati industrijske centre, univerze in centre odličnosti ter se seznaniti z njihovimi razvojnimi cilji in pričakovanji, ki jih gojijo do evropskih institucij.
Katalonija in mesto Tarragona mnogim ostaja neznanka. Vsi poznamo Barcelono, kot nekdanjo olimpijsko mesto, za katerega sta pela himno Freddie Mercury in Montserrat Caballé. Znana nam je Sagrada Familia in Park Güell. Res je, Barcelona je čudovita.
Španska zgodovina in kultura nas vedno znova navdušujeta. Raziskovalni duh Krištofa Kolumba je viden tudi v današnjih generacijah. Raznolikost Španije in avtonomnih pokrajin se nas dotakneta na vsakem koraku. Prav v Tarragoni sem si pred dvajsetimi leti ogledala Kolumbovo raziskovalno ladjico.
Tarragona je mesto, nedaleč stran od Barcelone. Nam je sicer manj znano, pobližje pa se z njim spoznavajo gospodarstveniki s področja kemije, saj je v Tarragoni svetovno znan center kemijskih industrij, ki se razprostira na 1000 ha zemljišč. Verjetno Tarragono poznajo tudi v Luki Koper, saj se lahko pohvali s četrtim največjim pristaniščem v Španiji. Tarragona kljub hudi ekonomski krizi turistično cveti, saj na leto zabeležijo kar 34 milijonov prenočitev. Mogoče pa mesto Tarragona poznajo tudi naše Univerze in centri odličnosti, saj so v relativno majhnem mestu razvili center znanj, ki je osredotočen na potrebe trga in ljudi. Tarragona že ima pridih olimpijskega duha tudi kot bodoča gostiteljica Sredozemskih iger leta 2017.
Lahko bi rekli, da je razvoj tega mesta rahlo kontroverzen. Razvijajo luko, kjer prihaja vse bolj do izraza tudi logistika hrane, predvsem sadja in zelenjave. Istočasno pa se ukvarjajo s transportom kemijskih proizvodov. Njihove ambicije gredo tudi v smeri razvoja potniške luke. V samem mestu arheologi odkrivajo arhitekturno dediščino Rimljanov, ki sama po sebi privablja vse več turistov.
Osebno bi težko privolila v življenje ob masovnem kemijskem kompleksu. Pa vendar so politiki, centri znanja, civilna družba in gospodarstveniki našli dialog. Dialog v smislu dolgoročnega razvoja, delovnih mest in sobivanja ob kontraverznih oblikah delovanja.
Vsi se pripravljajo in osredotočajo na nove projekte in na kandidiranje v sklopu nove evropske finančne perspektive, predvsem na črpanje sredstev iz programa Obzorje 2020. Njihov cilj je odpiranje navzven, izvoz znanj in produktov ter gradnja mediteranskega koridorja. Nikogar nisem slišala govoriti o novi vstaji, odstopu premierja ali vlade.
Le v časopisu (WSJ) sem zasledila, da je njihov desnosredinski predsednik vlade g. Mariano Rajoy osumljen zaradi več kot 200.000 evrov neznano pridobljenega premoženja. Podobnost s Slovenijo in našim premierjem je verjetno zgolj naključna. Premier, ki izvaja nujne reforme in želi zaustaviti zadolževanje, je osumljen korupcijskih dejanj. Vse to je ze zapisano, prebrano, že slišano in videno. Ali morda nastaja vzorec diskvalifikacije desnih voditeljev oz politikov? Kljub temu je v Španiji vidna razlika v tem, da se ljudje ukvarjajo z vprašanji razvoja. Pri nas pa sem bila ob obisku osnovne šole presenečena, saj so se politične debate pojavile ze med osnovnošolci.
Res je, da je ta del Španije sicer bogatejši del države, v katerem imajo “le” 14% brezposelnost. Kljub temu, da je Španija kot celota v nezavidljivem položaju, je motiviranost ljudi, ki smo jih srečali neizmerna. To je vse nas navdihnilo z neizmernim optimizmom.
Primer Tarragone kaže na to, kako se s skupnimi močmi borijo za ohranitev delovnih mest in za razvoj novih potencialov in priložnosti za delo. Tudi na Univerzi so se osredotočili na aktualne tematike kot npr. zdravje v povezavi s hrano, kultura v povezavi z razvojem turizma in gospodarstvo, ki sloni na kemiji in energiji. Univerza se je osredotočila na potrebe ljudi danes in na potrebe, ki bodo v prihodnosti. Lahko smo kritični do vplivov na okolje, ki jih takšna industrija povzroča. Kljub temu pa so vzpostavili ravnotežje ter enotno pristopili k reševanju finančnih težav. Celovit pristop Tarragone lahko služi kot primer dobre prakse in kot vzorčni model za razvoj posamezne regije v Sloveniji. Seveda z manj kemijske industrije, saj je tako in tako ne premoremo veliko.
Pod vodstvom predsednice Odbora za industrijo, energetiko in raziskave, ga. Amalie Sartori, sedaj odpotujemo na španski jug.
Zofija Mazej Kukovič MEP
