V torek, 18. junija je evropska poslanka Zofija Mazej Kukovič (EPP/SDS), skupaj z Evropsko zdravstveno zvezo za ledvice, v Evropskem parlamentu predsedovala okrogli mizi z naslovom “Izzivi na področju kronične bolezni ledvic v Evropi”. Okrogle mize so se udeležili vodilni nefrologi v Evropi: prof. Norbert Lameire (EKHA), prof. Raymond Vanholder UZ Ghent), prof. Daniel Abramowicz (Universite Libre de Bruxelles). Dobre prakse iz Slovenije je predstavila prof. dr. Jadranka Buturović Ponikvar iz Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani.
Po podatkih Evropske zdravstvene zveze za ledvice, ima najmanj 8% prebivalstva v Evropi določeno stopnjo kroničnega obolenja ledvic. Razlogi za to so tudi odpovedi drugih notranjih organov, ki posledično vodijo do kronične bolezni ledvic. Ocenjeno je, da je v EU prizadetih vsaj 40 milijonov ljudi. Ob konstantni porasti kroničnega obolenja ledvic, se bo število ljudi s tovrstnim obolenjem podvojilo v naslednjem desetletju.
Mazej Kukovičeva je v uvodu izpostavila “Naš življenjski slog se je v zadnjih desetletjih močno spremenil. Smo na robu krize tudi ko gre za vprašanja zdravja naših organov. Postavlja se vprašanje, kaj lahko naredi vsak izmed nas. Najprej bi se vsak izmed nas moral zavedati posledic, ki jih nezdrav življenjski slog in uživanje nezdrave hrane pusti na našem zdravju.”
Podatki kažejo, da bodo vlade držav članic, zaradi alarmnega porasta ledvičnih obolenj, namenile od 3 do 5 odstotkov svojih letnih zdravstvenih proračunov ledvičnim terapijam. Med slednje uvrščamo zdravljenje, dializo ter morebitno transplantacijo.
Jadranka Buturović Ponikvar je pojasnila “V Sloveniji smo med najboljšimi na svetu po preživetju dializnih bolnikov. Zahvala gre predvsem primerni zdravstveni oskrbi pred in po operaciji. Vsekakor pa moramo izboljšati transplantacijske razpoložljivosti in sodelovanje med državami članicami, saj je transplantacija najboljši način zdravljenja in na žalost še vedno nedostopna mnogih bolnikom.”
“Prepričana sem, da mora EU preko različnih programov nameniti več sredstev in truda v raziskave in nove tehnologije. Velika potreba danes je izobraževanje pacientov, zdravnikov, zdravstvenega osebja in družbe kot celote. Izboljšati moramo transplantacijski mrežo in sodelovanje med državami članicami. Veliko priložnosti bo v programih Obzorje 2020 in Zdravje za rast. Poleg tega pa je izziv tudi e-zdravje, na osnovi katerega bi bili mogoči tudi registri in dostopni podatki v vseh državah članicah. Ti bi nam lahko pomagali izvajati raziskave in določati vzorce na podlagi dobrih praks, države članice bi se lahko med seboj lažje povezovale,” je zaključila Mazej Kukovičeva.
***
Pripomba:
Statistični podatki za EU so dostopno na spletnih straneh EKHA; Kidney fact sheets. Dostopno na; http://www.ekha.eu/usr_img/info/factsheet.pdf Slike vam lahko pošljemo v boljši kvaliteti.
