Večkrat v medijih poslušamo o nevarnostih, ki povzročajo odmiranje čebel oz čebeljih družin. Zakaj so čebele pravzaprav pomembne za naš eco sistem? Po navedbah čebelarskega društva Škofje Loka “čebele v naravi pomembno vplivajo na proizvodnjo hrane in na zdravje – tako za človeka kot tudi za živali. Čebele z opraševanjem pripomorejo k ohranjanju ravnovesja v naravi, omogočajo obstoj različnih živalskih in rastlinskih vrst ter seveda človeka, ob tem pa nam dajejo čebelje pridelke, ki nam v hitrem tempu življenja pomagajo krepiti in ohranjati naše zdravje”.
Čebelarska zveza Slovenije poroča, da je bilo “v Sloveniji leta 2010 približno 150.000 čebeljih družin. Glede na leto 2009 so povprečno čebelarji v letu dni izgubili 23 odstotkov čebeljih družin. Najvišje izgube so v Obalno-kraški (41 %) in v Ljubljanski regiji (37 %), v neposredni okolici Ljubljane z njenim zahodnim delom pa so povprečne izgube dosegle skoraj 50 %. To pomeni, da smo v Sloveniji v zadnjih treh letih izgubili preko 100.000 čebeljih družin.” Izgubam čebeljih družin se žal ni možno popolnoma izogniti, lahko pa se jih zelo zmanjša, in sicer z boljšim poznavanjem vzrokov.
Tematika čebel in njihove ogroženosti sega tudi na raven Evropskih institucij. V Evropskem parlamentu potekajo razprave o ohranitvi čebel in njihovi ogroženosti. Evropska agencija za varnost (EFSA) je 16. januarja objavila tri poročila glede nevarnosti zastrupitve čebel zaradi neonikotinoidov. Med njimi so najbolj nevarni insekticidi imidakloprid, klotianidin in tiametoksam. Zaključki znanstvene študije so pokazali, da insekticidi ogrožajo čebele s prisotnostjo v nektarju in cvetnem prahu. Čebele lahko v panj prinašajo cvetni prah rastlin, katerih seme je bilo zaščiteno z imidalkopridom. Zaključki potrjujejo kar okoljske organizacije in čebelarji trdijo že 19 let, in sicer to, da je uporaba neonikotinoidov eden glavnih razlogov za padec števila čebel od leta 1990 dalje. Znanstvena raziskava v Italiji, kjer so prepovedali zaščito koruznih semen z neonikotinoidi je dokazala, da zaradi škodljivcev ni bilo zaznati gospodarske škode, ali nižjih stopenj donosa. So pa Italijanski čebelarji poročali o veliko manjših letnih izgubah čebeljih družin, iz 50% na 15%.
Zaradi domnevnih stroškov, ki bi jih prinesla prepoved uporabe neonikotinoidov, Komisija ni zaprosila za previdnostno načelo (precautionary principle), čeprav primeri iz prakse kažejo drugače. Ocenjena ekonomska vrednost čebel, kot opraševalk potencialnih pridelkov, je bila ocenjena na 15 milijard EUR na leto, čeprav so pomembne tudi za opraševanje drugih rastlin ter za biotsko raznovrstnost. V Uredbi o pesticidih je navedeno, da pesticidi s škodljivim vplivom na čebele, ne morejo biti odobreni. Kljub temu, so danes neonikotinoidi še vedno dovoljeni in Komisija zanje ni izdala prepovedi.
Za uporabo previdnostnega načela in zaščito čebel, se zavzema tudi evropska poslanka Zofija Mazej Kukovič. Pritisk na komisarja in Komisijo je pomemben, zato so številni poslanci naslovili skupno pismo komisarju Borgu, kjer pozivajo k uporabi previdnostnega načela. Vsekakor bi morala EU zagotoviti popolno prepoved neonikotinoidnih insekticidov, saj bo le tako lahko zmanjšana nadaljnja ogroženost čebel.
Pisarna evropske poslanke Zofije Mazej Kukovič v Bruslju
