Vsi si želimo zdravega okolja, v katerem ne bodo izumirale živalske vrste in kjer bo biotska raznovrstnost pripomogla k uravnoteženemu bivanju.

V okolju se ljudje dobro počutimo, če je zrak ki ga dihamo čist, če je voda ki jo pijemo čista in če je zemlja, ki nas hrani zdrava in nekontaminirana. Pogoj za dobro počutje pa so tudi odnosi. V naši skupni evropski družini govorimo 23 različnih jezikov. Znanje jezikov je lepilo evropske družine. Znanje jezikov je pogoj za vzpostavitev odnosov. Znanje jezikov je pogoj, da smo zaposljivi in konkurenčni v mednarodnem okolju.

Mladi, ki jih danes srečujem v EP, govorijo tudi po pet jezikov ali več. Poleg maternega jezika je znanje angleščine, nemščine in francoščine že vsakdanje. Tudi sama imam izkušnje, ki nakazujejo, da si z znanjem jezika vedno odpiraš nova pota. Zato sem se vedno potrudila naučiti se jezika države s katero sem sodelovala. V Evropskem parlamentu na vsakem koraku slišiš drug jezik in mnogo lažje je komunicirati, če znaš več jezikov.

V Sloveniji danes prihaja do stanja, v kateri je vlada z okrožnico sporočila osnovnim šolam, da ukinja uvajanje obveznega drugega jezika v osnovni šoli. Neevropsko! Otroci bi se morali danes učiti vse več jezikov. Ko sem bila v devetdesetih poslovno na Nizozemskem, sem se zelo čudila, da so praktično vsi govorili tudi angleško in nemško. Danes vem, da je to nuja za našo generacijo, kaj šele za bodoče rodove. Vlada bi pri reformi šolskega sistema razmislila raje o tem, da se otroci ne bi učili na pamet tisočerih podatkov, ampak bi raje razvijali ustvarjalnost in inovativni potencial. Tako kot se otroci naučijo poštevanko in abecedo, bi se morali naučiti tudi več jezikov.

Odprtost, širina, razumevanje in potreba po znanju jezikov dajejo državi tudi ugled. Dajejo ugled tudi naši domovini, Sloveniji.

Naj dobi današnji svetovni dan varovanja okolja s strani slovenske vlade širši pogled. Pogled na zdravo okolje, zdravo hrano in zdrave odnose, ki temeljijo tudi na znanju jezikov.

Zofija Mazej Kukovič MEP