V Strokovnem svetu in Gospodarskem forumu Slovenske demokratske stranke smo se odločili za organizacijo konference z naslovom OBVLADOVANJE KRIZE iz razloga, ker želimo obračati trend pesimizma med gospodarstveniki in podjetniki v sfero inovativnosti, ustvarjalnosti in optimizma.

Konferenca bi naj dala odgovor na tista vprašanja, ki se v naši državi skoraj ne pojavljajo, oziroma imajo status ?drugorazredne teme?. Kriza je predstavljena kot nekaj nemogočega, kar se dogaja samo nam, kot nekaj neobvladljivega, nekaj, kar vzpodbuja strah med množicami, kot izgovor za slabo vodenje, kot posladkana tolažba, da je kriza priložnost brez konkretnih strategij. Te predstave o krizi se širijo zadnje mesece na vseh naslovnih straneh vsak dan in vsako uro. Stopnja optimizma v gospodarstvu je po anketah na najnižji točki. Ali smo prestopili mejo, ko se nehamo boriti tako politiki kot gospodarstveniki in podjetniki in se prepuščamo tolažbi socialnih transferjev, ki jih je iz dneva v dan več?

V krizi pride do izraza (ne)sposobnost in (ne)morala voditeljev tako na političnem kot na gospodarskem in podjetniškem prizorišču. Kam lahko uvrščamo voditelje potem, ko je v nekaj mesecih izgubilo delo več kot 20.000 ljudi in šlo v stečaj skoraj 200 podjetij? Z izgovorom krize prehajamo preko socialnih transferjev iz vrednote DELO v NEDELO. Še desetletje bomo čutili te posledice, kajti ustvariti novo mesto pomeni nekaj več energije in sredstev kot pa ga obdržati na primer v še zdravih jedrih podjetij, ki so se jim zaklenila vrata. Kako obvladovati krizo, da ne bo prešla iz gospodarske v socialno, kar ima lahko neslutene posledice?

Ljudje, ki izgubljajo službe, so močno prizadeti najprej sami, nato pa njihove družine oziroma njihovi najbližji. Zelo je ranjeno njihovo dostojanstvo, izpostavljeni so psihosomatskim obolenjem. Vrste pred psihiatričnimi bolnišnicami se daljšajo … Prizadeti so otroci brezposelnih staršev, ne samo materialno, ampak je tudi njih sram, da so njihovi starši ?nepotrebni? v družbi.

?NE LE, KAR MORA, KAR MORE, TO MOŽ JE STORITI DOLŽAN.? Iz svojih izkušenj vodenja podjetja in vodenja ministrstva v kriznih razmerah vem, da je moč na videz nepremagljive situacije reševati samo skupaj z zaposlenimi. Ljudem je treba povedati resnico in možne posledice stanja. Hkrati pa jim je nujno z vizijo in intuicijo jasno pokazati možne izhode in njihovo vlogo in odgovornost pri tem. Jasno jim mora biti, kaj lahko doprinesejo sami, koliko je obstoj delovnega mesta odvisen tudi od njih samih. Ko se bodo počutili vključene, se bodo njihovi potenciali odprli do neslutenih možnosti. Samo čudili se boste ljudem, ki so bili v vaši percepciji kot neperspektivni, kaj zmorejo doprinesti k izboljšanju stanja. Ne boste jih prepoznali. Pripravljeni so delati veliko več časa, za katerega so plačani, če le vidijo, da obstoja ena sama drobtinica upanja za obstoj. Zaposleni se bodo odprli z inovativnimi idejami, izboljšavami, ki presenečajo. Tudi nore ideje se lahko izkažejo kot najboljše, unikatne, uporabne, drugačne, če jih vodje znajo prav slišati. Denar ni edini motivator, tudi javne pohvale in pozornost do inovativnih in ustvarjalnih posameznikov zadostuje.

Voditelji na političnem in gospodarskem področju lahko veliko pripomoremo k vzpodbujanju samozaposlovanja, do razvoja malih podjetij. Poznam mnogo podjetnikov, ki so odšli iz podjetij v času krize v devetdesetih, nekateri tudi kot tehnološki viški, pa so danes izjemno uspešni. Seveda potrebujejo primerno pomoč (in infrastrukturo) s strani Vlade in vodij v podjetjih predvsem s poznavanjem potreb trga, s poenostavitvijo upravnih postopkov, z nujnim začetnim kapitalom, z oprostitvijo davkov za določen čas, z ?odprtimi vrati? v podjetju, iz katerega posameznik odhaja.

Vsakega, ki se spušča v podjetniške vode, je strah, da ne bo uspel. Tudi Bill Gates je kot najbogatejši zemljan dejal, da ga je vedno strah, da ga bodo v poslu premagali, da bo zaostal … pa vendar ni obupal in je še vedno najboljši.

Vlada mora dati vzpodbude še posebej za samozaposlovanje mladih, ki jih je že 10.000 brezposelnih. Zakaj čutijo takšen strah pred samozaposlitvijo? Tudi zaradi vzgoje tako doma kot v šoli, še vedno čakajo na zaposlitev v javni upravi ali pa velikem po možnosti državnem podjetju. Še vedno dojemajo, da je to največji porok za varnost in dolgoročno zaposlitev. Takih zaposlitev čez nekaj let ne bo več, zato moramo dati jasen signal, da je edina pot v samoiniciativi, ustvarjalnosti, pogumu za samozaposlitev in razvoj malih in srednjih podjetij.

Ukrepi Vlade morajo biti tudi na večjem uporabnem izobraževanju tako za delavce na čakanju, kakor za tiste, ki so brezposelni. Ne izobraževati samo zato, da mine čas, ampak da so ta znanja naravnana na potrebe trga. Razen pri mladih, predvsem primanjkuje funkcionalnih znanj na področju informacijskih tehnologij. Moja izkušnja je, da smo v podjetju iz ljudi, ki so znali ?inštalirati radiator?, preko motivacije in usposabljanja ustvarili ekipe, ki postavljajo tehnološko najzahtevnejša postrojenja v elektrarnah. Gradijo elektrarne! Razlika je vidna, je mogoča, predvsem pa jo je možno doseči z dolgotrajno vztrajnostjo, z vizijo in pogumom. Dojeti, da je samo vseučeči se posameznik in vseučeče se podjetje sposobno fleksibilnosti za prilagajanje na nove razmere, je v praksi težko. Boli. Pa vendar je ta bolečina poplačana z novo perspektivo. V vsakem primeru je človek v središču poslovnega procesa, takrat je upanje na uspeh. Ko ta filozofija postane del vsakdana, se pričnejo spremembe na boljše.

Katere so nove storitve in produkti, ki so opora pri obvladovanju krize?

Za širši nabor le-teh predlagam, da raziskovalni inštituti predstavijo tiste raziskave, ki so še skrite v laboratorijih in še neprenesene niti do pilotnih izvedb, kaj šele v prakso. Pri tem pogledu nikakor ne zanemarimo vidika potreb trga. Odprte priložnosti za samozaposlitev in za mala ter srednja podjetja;

Zaščita in sanacija tal
Čiščenje voda
Učinkovita raba energije
Zbiranje in predelava odpadkov
Alternativni viri energije
Implementacija širše uporabe informacijskih tehnologij tudi za socialna omrežja
Odpadek kot energent
Storitve za pomoč starejšim na domu
Gospodinjski servisi
Servis urejevanja okolja
Delo na domu
Uporaba priložnosti, ki jih dajejo gozdovi – biomasa, izdelki iz lesa
Pridelava ekološke hrane in vzreja drobnice
Učenje in prenašanje znanj domače obrti
Slovenija kot svetovni okoljevarstveni laboratorij
Pitna voda
Mreža izposojevalnic koles po vseh mestih
Informacijski servisi za gospodinjstva
Ozrimo se v naravne danosti, ki jih imamo v Sloveniji ne samo v smeri turizma, ki ga nikakor ne znamo prekopirati recimo od Švice, ampak v smeri izkoriščanja gozda in vodnih virov.

Lahko ustvarjamo manjše količine z večjo kvaliteto, predvsem kar se tiče hrane. Zakaj moramo v decembru jesti paradižnik, ki razen oblike nima nič skupnega s paradižnikom?

Poiskati moramo način prestrukturiranja gospodarstva, ki bo dajal človeku in naravi prijazne izdelke in storitve. Izobraziti moramo ljudi v ozaveščene in odgovorne kupce, ki bodo pripomogli k selekciji storitev in produktov. Da bodo znali in da bomo znali ločiti med tistimi produkti, ki so nepotrebni in med tistimi, ki dajejo kakovost življenju in ohranjajo mater zemljo.

Zofija Mazej Kukovič