Kaj za vsakdanje življenje pomeni večletni proračun? Gre za udejanjanje vizije in politik rasti in razvoja naše Evropske skupnosti. Tudi v družini načrtujemo, kaj bomo zgradili v naslednjih letih, koliko denarja nas bo stalo izobraževanje, koliko avtomobil, računalniki… Pri tem pa moramo ta denar, ki ga nameravamo porabiti, običajno šele zaslužiti. Del tega imamo verjetno privarčevanega, vse ostalo pa je usmerjeno v verjetnost, da bomo zmogli ta denar zaslužiti in ga posledično vlagati v zadovoljevanje naših potreb za kakovost življenja.
V Evropi imamo v času, ko načrtujemo Finančni okvir do leta 2020 (za podlago imamo Strategijo 2020, ki je hkrati vizija in vsebinska zasnova Evrope), žal gospodarsko rast v ponovnem upadanju, kar vzbuja tudi negotovost. Vsi si želimo Evrope, ki bi zadovoljila pričakovanja ljudi, ne samo pričakovanja bank. Če so pričakovanja previsoka, potem bomo vedno nezadovoljni.
Ostati moramo na realnih tleh. Pri tem pa v Evropskem parlamentu opozarjamo, da bo ta proračun edini vir, ki ga bodo imele države za investicije. Investicije pa odpirajo tudi nova delovna mesta. Pomisleki so tudi glede napovedanega znižanja proračuna proti prejšnjemu. Ta naj bi štel okrog 70 milijard eurov, pri 1000 milijardah je to celih 7 %. V načrtu je več Evrope z manj denarja. To hkrati pomeni, da bomo morali sredstva bolj kakovostno in učinkovito porabiti. Tudi danes lahko vidimo nekatere projekte v Sloveniji, v katere je bil vložen evropski denar, kasneje pa ni bilo obljubljenega števila novih delovnih mest.
Za Slovenijo je najbolj zaskrbljujoče zmanjšanje kohezijskih sredstev. Barroso je sicer danes v svojem govoru obljubil, da bodo znižanja prerazporejena v vse dele proračuna. Vsi živimo v času resne krize in resnih omejitev. Prihodnost moramo načrtovati z rastjo in varčevanjem vzporedno. Vendar rasti ni mogoče naročiti, potrebno vzpostaviti pogoje, predvsem pa prepričati ljudi, da je v vsakem posamezniku del rešitve. Nove ideje se bolj pogosto pojavljajo bolj v času krize, kot v času blagostanja.
Glede na slabšanje gospodarske situacije v Evropi, moramo načrtovati sredstva, ki jih bomo realno lahko pridelali. Zato, da bomo brezposelnim dali novo upanje, se morajo podjetja bolj odpreti in se povezovati na evropski ravni. Se povezovati skupaj s centri znanja. Danes ni čas samotnih jezdecev ampak je čas v katerem smo odvisni drug od drugega in je čas, ko smo lahko politično in gospodarsko močnejši le v združeni Evropi.
Zofija Mazej Kukovič MEP
