Stanje z viri v Evropi dojemam podobno kot človeka, ki je zbolel za kronično boleznijo. Popolnoma mora spremeniti način življenja, se odpovedati življenju z mamljivimi razvadami, spremeniti način prehranjevanja, skrbeti za kondicijo in primerno obremenjenost. Nekateri to zmorejo in živijo celo nadpovprečno dolgo, drugi popustijo pritiskom ugodja, ki je sprejemljivo za zdravega človeka in se prepustijo bolezni, ki pa kar hitro izstavi svoj račun na počutju in krajši življenjski dobi.
Težko je razumeti, da po ustaljeni poti na področju virov ne moremo več naprej. Še težje bo razumeti, da moramo v kriznih razmerah ustvariti več, povečati rast in hkrati porabiti manj surovin. Resolucija o učinkoviti uporabi vseh virov je v teh dneh dajala široke razprave v Evropskem parlamentu. Omejitve naravnih virov so že danes velike, tudi zato so se realne cene osnovnih dobrin od začetka stoletja povečale že za 147%. Povečano uničevanje naravnega kapitala zemlje pušča velike posledice. Trajnostna gospodarska rast, kjer bomo uporabili manj virov in proizvedli več proizvodov pa je realno bolj možna v času krize, kot v času izobilja. Iz zgodovine pa je znano, da čas izobilja sam po sebi zavira ustvarjalnost.
Najpomembnejša področja, kjer bodo potrebne velike spremembe so: hrana, stanovanja in mobilnost. Zato bo še kako pomembno približati merljive in razumljive učinke, ki jih lahko doseže vsak Evropejec in Evropejka s spremenjenim načinom življenja. To je hkrati največja priložnost za politiko; kako angažirati celotno družbo, kako čim bolj povečati zelena javna naročila, kako uporabiti odpadke, kako načrtovati proizvode z vnaprejšnjim načrtom razgradnje in ponovno uporabo.
Tukaj so na široko odprta vrata tudi za raziskovalce in inovatorje. To je velika priložnost za udejanjanje misije narediti več, porabiti manj. Poraba vode se bo po pričakovanjih v nekaj desetih letih povečala za 55%, že danes pa je tretjina sveta brez vode. Pridelati bomo morali 70% več hrane, Slovenija in Evropa pa že sedaj nimata zagotovljene samooskrbe. Tudi način prehranjevanja se bo moral korenito spremeniti.
Zmanjšana uporaba virov bo finančno podprta tudi skozi projekt Obzorje 2020, ki predvideva 80 milijard evrov za raziskave, inovacije in za podjetja. Tu je priložnost tudi za slovenske inštitucije, raziskovalce in podjetja: da že v tem trenutku začnejo s pripravami na projekte Obzorja 2020, katerih financiranje se bo začelo leta 2014.
Evropa je prvovrstna lokacija za stičišče raziskav – zaradi mreže podjetij, znanj, dobro razvitih trgov in predvsem zaradi sposobnosti, da se lahko sooča s kompleksnostjo. Povezovanje v tehnološke platforme za vodo, materiale, učinkovito rabo energije – iz tega bodo nastajale inovacije, novi projekti in nova delovna mesta.
Zofija Mazej Kukovič
