Spoštovani gospod Komisar, spoštovani predsedujoči.

Zaradi prekomernega zadolževanja in nesposobnosti vračanja kreditov smo izgubili mnogo delovnih mest.

Res je, Evropa ni povzročila krize, vendar v tej krizi je Evropa tudi žrtev.

Ključni sta dve vprašanji. Kako danes reševati prekomerno zadolževanje iz preteklosti? In kako usmeriti javne finance na pravo pot? Menim, da je odgovor tudi v večjem nadzoru in v preglednosti delovanja bank ter odgovornosti vlad za strukturne reforme.

Nadzor in preglednost delovanja bank sta osnovi za prihodnost. Trošenje v skladu z možnostmi na področju javnih financ je osnova za prihodnost. Je osnova za to, da ne obremenjujemo bodočih rodov. Je osnova, da državljanke in državljani ne bomo plačevali za slabe in nepregledne odločitve.

Uvedba zlatega fiskalnega pravila in zakonodaje za boljšo preglednost nad delovanjem bank doživlja velika nasprotovanja v mnogih državah članicah. Sprašujem se, ali nasprotovanje tem ukrepom kaže na povečano solidarnost in hkrati pozablja na odgovornost?

Obstajajo velike razlike med razumevanjem odgovornosti in solidarnosti. Razumemo lahko tudi države, ki so manj zadolžene. Zaradi tega bi morala morebitna ustanovitev novega sklada in izdaja evropskih obveznic imeti dolgoročno vzdržne garancije. Zamenjava dolgov za obveznice brez dolgoročno vzdržnih garancij je nedopustna.

Če danes hipotetično odpišemo dolgove prekomerno zadolženim državam, se delovna mesta sama po sebi ne bodo vrnila. Prihodnost potrebuje trajnostne rešitve. Za vse državljanke in državljane Evrope.

– Zofija Mazej Kukovič

***
Video posnetek govora na plenarnem zasedanju: http://youtu.be/kbH-x5eW-7w