V Velenju predstavitev prve faze projekta Zdravo okolje za zdravje ljudi
V petek, 21. 9. 2012, je v Vili Bianci v Velenju potekala uvodna predstavitev projekta ? Zdravo okolje za zdravje ljudi. Na projektu že nekaj mesecev deluje skupina strokovnjakov z inštituta za ekološke raziskave Erico iz Velenja, Visoke šole za varstvo okolja in Inštituta Jožef Stefan. Slednji je pri projektu sodeloval še z Biotehniško fakulteto in Kmetijskim inštitutom Slovenije.
Zdravo okolje za zdravje ljudi je široko zasnovan projekt, ki je s petkovo večerno predstavitvijo zaokrožil zaključek prve faze. Namen projekta je ponovna oživitev gojenja štirih tradicionalno slovenskih kultur, ki iz naše kmetijske krajine počasi izginjajo, in sicer ajde, jagodičevja, stročnic in česna. Če danes ne bomo poskrbeli za večje ozaveščanje pomena teh izginjajočih kultur in prenašali takšnih sporočil od ljudi do ljudi, bomo v Sloveniji gledali hektare zemlje, ki se zaraščajo in številne avtohtone slovenske poljščine, ki izginjajo.
Dosedanje delo Inštituta Jožef Stefan je predstavil strokovni sodelavec Tomaž Grušovnik, s strani inštituta Erico direktor mag. Marko Mavec in dr. Nataša Kopušar ter doc. dr. Natalija Špeh s strani VŠVO. Pri raziskovanju možnosti ponovne načrtne vzgoje teh kultur so se osredotočili na iskanje območij predalpskega sveta, kjer smo priča čisti zemlji in ugodnim podnebnim razmeram. Cilj projekta je pridelava varne in kakovostne hrane ob hkratnem zmanjševanju obremenjevanja okolja in narave.
Mag. Mavec poudarja: ?Inštitut Erico se precej ukvarja s hrano in vprašanjem prehajanja onesnažil v zemljo, zrak, vodo in posledično v hrano, ki jo zaužijemo. Kar 35% slovenskega površja leži nad 500 metri nadmorske višine, kjer je pridelava hrane zaradi zahtevnejšega terena sicer težka, so pa tla na teh območjih običajno manj onesnažena, kar je lahko odlično izhodišče za pridelavo hrane boljše kakovosti.? Žal je danes večina obdelovalnih površin na teh območjih namenjenih pridelavi hrane za živali, medtem ko Slovenija kljub naravnim danostim uvozi kar milijardo evrov hrane. Slednjo bi lahko v večji meri pridelali doma. Tak primer je tudi ajda, ki je v Sloveniji skoraj ne gojimo več, kar 80 % pa je uvozimo.
Prihodnost je v trajnostno naravnanem kmetijstvu, ki poleg produktivne, izpolnjuje tudi okoljsko in socialno funkcijo, kar pomeni, da se ob pridelavi hrane vzdržuje kakovost tal in biotsko raznovrstnost. Obenem na tak način spodbujamo tudi trajnostni razvoj podeželja, kar vodi v ustvarjanje novih delovnih mest, spodbujanje inovacij pri razvoju podeželja in spodbujanje samooskrbe. Zavedati se moramo, kje živimo in kaj imamo. Vse prevečkrat pozabljamo na potencial zemlje kot dobrine, iz katere je moč nekaj narediti. Danes ob obilici uvožene hrane pozabljamo na njeno kvaliteto, zato je še kako pomembno, da med ljudi širimo zavest o pomenu lokalno pridelane hrane ter o neprecenljivih možnosti samooskrbe, ki jih imamo. V času gospodarske krize se tudi Evropska unija ukvarja z vprašanjem samooskrbe posameznih držav, s katero je mogoče rešiti marsikateri problem pomanjkanja.
Ajda, česen, jagodičevje in stročnice nosijo nešteto zdravilnih učinkovin, ki blagodejno vplivajo na človeka. Dr. Nataša Kopušar je gostom postregla s številnimi zanimivimi informacijami o tem, da fižol znižuje holesterol, da jagodičevje vsebuje veliko C vitamina in da česen vpliva na kardiovaskularni sistem. Razumljivo je, da pri uvoženi hrani, ki je opustošena zaradi masovne pridelave, takšnih učinkov ne moremo pričakovati. Pomembno je torej, da bomo z našim projektom tudi nadaljevali. Pričakujemo, da bomo v decembru že imeli prve konkretne zaključke, ki jih bodo strokovnjaki tudi predstavili.
Pisarna evropske poslanke Zofije Mazej Kukovič v Velenju
