UVODNI NAGOVOR NA KONFERENCI SI.CONECTED CHINA NA BRDU, DNE 8.4.2010 V ORGANIZACIJI PODJETJA BELA VODA d.o.o.
Danes 8. aprila 2010, mineva natančno dvajset let od prvih demokratičnih volitev v Sloveniji. Leta 90 smo še živeli v času nakupa kavbojk v Italiji in kave v Avstriji ter dolgih kolon na meji, v kateri smo čakali na carinsko kontrolo. Takrat nismo sanjali, da bomo imeli priložnost živeti v Evropski uniji, da bomo včlanjeni v NATO, da bomo imeli konvertibilno valuto evro in da bo slovenski jezik postal eden izmed uradnih jezikov Evrope. Še manj smo sanjali, da bomo leta 2008 predsedovali Svetu Evrope.
Imela sem zgodovinsko priložnost, da sem predsedovala Svetu zdravstvenih ministrov sedemindvajseterice evropskih držav. To je neprecenljiva izkušnja, ki mi bo še kako koristila kot poslanki v Evropskem parlamentu.
Evropska politika daje čedalje večji poudarek kakovosti življenja in s tem povezanim zdravjem. Teme, ki so zaznamovale čas našega predsedovanja, so aktualne tudi danes tako na nivoju Evropske skupnosti, kot držav članic. Pomembno je, da sta jeklo in premog, ki sta bila ključna za nastanek stare Evrope, nadgradili z ?mehkimi?področji, med katera spada tudi zdravje. Zdravstveno varstvo je prepuščeno v odločanje državam članicam, javno zdravje pa je predmet Evropske politike.
Rdeča nit za Evropski parlament,ki z novo Lizbonsko pogodbo pridobiva tudi na širitvi pristojnosti, Evropski svet, ki ga sestavljajo predsedniki vlad in Evropsko Komisijo, ki ima komisarko za zdravje gospo Andrulo Vassiljev, so sledeča področja:
Kultura zdravega življenjskega sloga. Le ta vključuje vzgojo in vseživljenjsko učenje in obveščanje o obvladovanju psihofizičnega stanja samega sebe. Gibanje, zdrava prehrana, vzdržni odnosi doma in v službi, medgeneracijska solidarnost,izogibanje odvečnemu alkoholu in cigaretam, stik z naravo…Večina tega se sliši danes samoumevno,pa vendar vemo, da pred desetletjem še nismo dovolj široko zavedali, kaj vse lahko storimo sami, preden gremo v dolgo čakalno vrsto ambulante. Pri tem je tudi varnost živil izjemnega pomena, kajti naše počutje in zdravje v veliki meri zavisi od vnosa hrane.
Pri onesnaženem zraku, prekomerni količini prašnih delcev v mestih, kot posledici prometa in neustreznih tehnologij v industriji in energetiki, pri onesnaženi zemlji s pesticidi in vodi onesnaženi z različnimi kemikalijami, seveda tudi vse kar tod zraste, ni več neoporečno. Zato je pomembno biti pozoren, kakšnega porekla je hrana, ki jo kupujemo in kakšne kakovosti je meso živali, ki so včasih preveč dozirane z antibiotiki.
V Ameriki si ženske prizadevajo za zakonodajo, ki bi ponovno omogočala vzrejo kokoši na domačem dvorišču. Zakaj? Ker je to samooskrba, ker vemo kaj pridelamo in kaj pojemo, ker s tem uporabimo del bioloških odpadkov in ker zaradi nepotrebnih dolgih transportnih poti ne povzročamo dodatnega ogljikovega dioksida in tople grede. Vse to ima pozitiven učinek tudi na zdravje.
Na področju prehrane je aktualna tudi direktiva, ki predpisuje količino aditivov v hrani in jasno ter nezavajujoče označevanje hrane. Marsikatera vrsta hrane je za oči izjemno privlačne barve, v resnici pa je zaradi dodanih barvil povzroča tveganje za zdravje. Označb in etiket na prehrambenih artiklih po statistikah bere le desetina kupcev. Razlogi so v mikroskopsko majhni pisavi, v pomanjkanju časa in predvsem v neozaveščenosti.
Uskladili smo tudi zakonodajo, ki predpisuje kako povečati kemijsko varnost in uvaja monitoring vplivov okolja na zdravje. Žal je to danes v Sloveniji še vedno samo črka na papirju.
Velik poudarek je bil in je še tudi na obvladovanju nalezljivih bolezni. Kajti le se se intenzivno širijo tam kjer je revščina. Zdravje in pričakovana življenjska doba sta neposredno odvisni od življenjskega standardarda, od tega kje živiš. Tudi znotraj Slovenije so občutne razlike po regijah v pričakovani življenjski dobi. Nalezljive bolezni se širijo tudi z migracijami, le te pa so in bodo v porastu. Zato se urejajo tudi vprašanja migracij povezanih z zdravjem.
Tudi pri zdravilih je veliko zavajanja, ker je potrebno direktive naravnati skladno s potrebami današnjega časa. Zato je bila na našem programu tudi priprava direktive, ki bi naj ločevala med oglaševanjem zdravil in med korektnim informiranjem pacienta. Primer so lahko tablete za hujšanje, za ?večno mladost?… Povsod so v ozadju močni lobiji, ki jim je prva skrb dobiček, ne pa resnična kakovost življenja. Tudi kronični bolniki, ki imajo na primer povečan holesterol, sladkor, krvni tlak… morajo predvsem spremeniti življenjski slog, ne pa reševati zdravja samo s povečevanji dozami zdravil.
Največji politični napredek Sveta zdravstvenih ministrov EU pa je bil sklep, da postane celovito obvladovanje raka na politični agendi Sveta EU, kar pomeni tudi več denarja za raziskave in razvoj in izobraževanje. Rak postaja kuga 21.stoletja, saj vsak 4. Evropejec ali Evropejka zboli za rakom. Cilj je tudi v tem, da se organizirajo centri odličnosti za obvladovanje raka, kjer razvijajo nove metode zdravljenja in prenašajo to znanje na vse članice.
Danes, ko je kriza zajela večino sveta, se to odraža tudi na zdravju in počutju ljudi. Strah pred izgubo dela povzroča predvsem duševno stisko in bolezni. Demografske spremembe v Evropi in zasičenost trga s prenekaterimi materialnimi dobrinami odpirajo vprašanja, kako naprej.
Od leta 2000 do pojava globalne krize je bilo v EU ustvarjenih 18 mio delovnih mest. Povprečna gospodarska rast je bila 3%.v letu 2009 se je število brezposelnih povečalo za 4 mio in se še povečuje. Sicer je v EU zaposlenih 220 mio prebivalcev. Značilnost velikega dela Evrope, predvsem novih članic je tudi zgodnje upokojevanje in odlaganje zaključka študija tudi do 30 leta. Mnogim prebivalcem EU je danes velika skrb, kako ohraniti oziroma pridobiti delo. Danes je konkurenca na globalnem trgu vse večja, medtem ko živimo v obdobju ekonomske krize. Potrebujemo ZELENO RAST NA OSNOVI ZNANJ IN INOVACIJ. Dolgoročna okrepitev gospodarstva je naš največji izziv.
Potrebujemo močnejše sodelovanje znotraj Evrope in med Evropo ter novimi svetovnimi igralci, kot je Kitajska in Indija. Gospodarska rast se mora odvijati po novih finančnih, okoljskih in socialnih standardih in napraviti premik k bolj trajnostnemu.
Predsednik Evropske komisije g. Barosso je predstavil strategijo razvoja EU do leta 2020, ki zajema pet ključnih ciljev;
Povečati zaposljivost dela sposobnih od 69 % na 75%
Vzpodbujati inovacije in povečati vlaganje v raziskave in razvoj na 3%
Obvladovanje klimatskih sprememb in energetskih virov-povečati delež obnovljivih virov na 20% in zmanjšati potrošnjo z ukrepi učinkovite rabe energije.
Povečati število visoko-izobraženih iz 30% na 40%
Zmanjšati revščino iz 80 mi prebivalcev na 60 mio
Kje ima priložnosti Slovenija?
Ne samo v povzemanju Evropskih ciljev in strategij ampak predvsem v akciji in v realizaciji le teh. Preiti od besed k dejanjem. Opaziti, da se svet vrača k naravnemu, k čistemu, k tradiciji… Slovenija mora opaziti, da je na primer podeželje naša priložnost-razvoj podeželja z znanjem, s tradicijo, s kulturo. Turizem je lahko le pika na i, ki je hkrati največja svetovna industrija in dosega 10% celotnega produkta.
Kako je Slovenija v Evropi omogočen vstop na Kitajski trg?
Kitajska razvija od nekoč nabavnega poceni trga in delovne sile v vse večjo kupno moč. Gospodarska rast je 9%, kar daje kisik kupni moči.
Razširiti in uvajati mora kulturo povezovanja tako med institucijami znanja, Evropskimi tehnološkimi platformami, grozdi in podjetji. Maksimirati mora uporabo sodobnih informacijskih tehnologij za delo na daljavo in za optimiziranje procesov. Področja, ki bi morala imati skupni imenovalec v povezovanjih, v znanju in inovacijah so:
– Področje medicine z prenosom znanj tradicionalne in klasične medicine
– Področje zelenih tehnologij, ki so vezane na nadgradnjo obstoječih okolju neprijaznih tehnologij, na uporabo odpadkov, na alternativne vire energije, na energetsko učinkovitost zgradb.
– Na področju ekološke hrane in vina, ter priboljškov kot je čokolada
– Na področju integralnega dizajna,ki vnaprej opredeljuje produkt kot uporaben odpadek po končani življenjski dobi.
– Plasiranje okolju prijaznih lastnih blagovnih znamk.
Priložnosti so, vendar je najprej potreben miselni premik v glavah, da je svet danes drugačen, da tisto, kar je bilo včeraj še odlično, danes ne velja več. Kriza je spremenila in še spreminja svet, mi pa se bomo morali inovativno premakniti od ustaljenih vzorcev v drugačen svet.
Zofija Mazej Kukovič
