Na septembrski seji Evropskega parlamenta v Strasbourgu je bila v ospredju vizija Evropske unije, ki jo je predstavil predsednik Evropske Komisije g. Barroso.
Verodostojnost in zaupanje v politiko, v ljudi, ki smo dobili mandate na volitvah, ostaja ključni izziv. Kadar nam na osebni ravni upade zaupanje do prijatelja, sodelavca ali člana družine, se zapiramo vase, razjedajo nas dvomi, ne vemo kako naprej. Počutimo se slabo. To se dogaja tudi med državljankami in državljani Evrope. K temu pripomorejo tudi alarmantne zgodbe o ?politikih na veliki nogi?, o Evropi, ki je kriva za krizo. O tistih od zgoraj, ki so krivi za vse! Včeraj sem imela telefonski pogovor z ugledno slovensko znanstvenico, ki mi je povedala, da ljudje na terenu pravijo ?ne govorite nam o Evropi, ker jo imamo čez glavo!?.
Kadar pogledamo skozi okno Evrope, se nam kažejo Kitajska, Brazilija in ostale zelo konkurenčne države. Države, v katerih cveti gospodarska rast in kjer si ljudje želijo samo eno: da bi imeli takšen življenjski standard, kot ga imamo v Evropi!
Nam pa je dano živeti na čudovitem delu zemlje, vendar smo nezadovoljni. Pa vendar se lahko zavedamo vsaj to, da je iz skupine sovražnih držav, ki so se nekoč med seboj bojevale, nastala ena evropska družina. V tej družini ni vojne, ni carinikov, ni ovir na mejah, ne ovir za prost pretok ljudi, blaga in storitev. Tukaj so doma stare kulture, ljudje, ki se znamo med seboj sporazumevati, kljub temu, da govorimo več kot 25 različnih jezikov. Seveda to zavedanje ni dovolj za prihodnost, je pa vseeno pogoj za to, da lažje premagujemo ovire na poti iz krize.
V parlamentu smo glasovali o resoluciji o bančni uniji. Ta nastaja, ker banke poslujejo mednarodno, vendar vsaka po svojih nacionalnih predpisih. Davkoplačevalci pa plačujemo njihove slabe in tvegane kredite, ki so jih posojilojemalci zapravili. To je enako kot v družini, kjer oče in mati delata in služita denar, otroci pa po svoji volji zapravljajo in posojajo denar svojim prijateljem. Brez jasnih pravil bosta starša lahko pristala na beraški palici.
Barroso je jasno izrazil usmeritev v federativno ureditev Evropske unije. Skupaj smo močnejši, bolj varni in tako bodo poti iz krize krajše. V Evropi ne potrebujemo zidov, kot je bil Berlinski zid. Nacionalizem in populizem pa sta največja gradnika zidov.
Tudi v Sloveniji ne potrebujemo zidanja pregrad med levimi in desnimi. Če hočemo biti združeni v Evropi, se moramo najprej zavzemati za sožitje ob domačem ognjišču in v lastni domovini.
Zofija Mazej Kukovič
