V razvojni program smo postavili med drugim v ospredje tudi priložnosti, ki nam jih ponuja les, kot naše izjemno veliko naravno bogastvo. Danes opažam, da nam mnoge politične stranke pri tem sledijo, ko precej pozno šele sestavljajo svoje programe. S programom lesa nam sledijo tudi tiste politične stranke, ki še do včeraj niso videle gozda, ampak le posamezna drevesa. Vendar politiki smo tu zaradi državljank in državljanov, zato tudi posnemanja naših predlogov razumemo, da so dobronamerne in v korist narodu.
Prve besede mnogih obiskovalcev Slovenije, bodisi predsednikov držav, bodisi turistov ali poslovnežev, so ob pristanku na Brniku; VSE ČUDOVITO ZELENO.
Pomemben zelen ton daje gozd, ki predstavlja strateški vir narodne blaginje. Samo Švedska in Finska sta bolj poraščeni državi v Evropi, kot je Slovenija. Tudi pomena lesa za gospodarske namene in blaginjo se mnogo bolj zavedata, kot je to slučaj pri nas. Tehnologije ogrevanja z biomaso so pri njih že desetletja vsakdanjost. IKEA je znala s cenovno prijaznimi produkti in dobrim dizajnom osvojiti cel svet. Svet brez lesa, kot je primer Tibeta, kjer je edino kurilno sredstvo blato od njihovih jakov, kot je primer mnogih Ameriških držav, kjer raste samo grmičevje, se mnogo bolj zaveda, kakšne priložnosti ponuja les.
V Švedski, Finski, Švici, Franciji, Avstriji imamo priložnost uživati v prijaznosti in estetiki lesenih zgradb. Domovi iz lesa, ki delujejo človeku in okolju prijazno. Ogrevajo se z lesnimi odpadki in biomaso, ki jo zbirajo pri čiščenju gozdov. Iz zelo starih lesenih konstrukcij planinskih koč so znali ustvariti prijeten ambient, v katerem turistom prodajajo hrano in pijačo po sorazmerno visoki ceni.
Pri nas so gozdovi polni hoste in vejevja , ki ostaja pri posekih. Poleg tega nam letno zaraste stotine hektarov, ker ni pravega odnosa do obdelovalne zemlje niti do uporabe lesa.
Prednost umetnim materialom pred lesenim in naravnim lahko srečamo na vsakem koraku, posebej pa še v različnih upravnih zgradbah, šolah, vrtcih, ministrstvih? Les še vedno pomeni nekaj ruralnega, nekaj kar niti ne opazimo kot prednost. Naš odnos do lesa lahko primerjamo z navadami primorcev, ki ne vidijo posebne potrebe, da bi se kopali v morju, čeprav ga imajo pred pragom. Mi iz celine pa komaj čakamo, da se namočimo v nebesno modrem morju.
Les je ena izmed redkih naravnih dobrin, ki jo imamo. Nimamo rudnikov diamanta kot v južni Afriki, nimamo svojega plina kot v Rusiji, nimamo nafte kot v Teksasu, imamo pa les, ki ga tržimo zgolj v najbolj surovi obliki. Brez velike dodane vrednosti za končnega kupca. Zbudimo se, zelena Slovenija ima v svojih nedrjih priložnosti za novo kvaliteto bivanja in za nova delovna mesta.
Zofija Mazej Kukovič
