Vsak teden imamo priložnost spoznati kopico posameznikov, ki živijo z zemljo, svojo naklonjenost lastni pridelavi pa na naših obiskih prav radi delijo z nami. Projekt poslanke Zofije Mazej Kukovič tako tudi za nas, ocenjevalno ekipo, pomeni pozitiven in pomemben korak na naši poti. Ocenjevalno komisijo, ki je na terenu vsak teden, sestavljajo ekipa Požen’ Evropo in dr. Nataša Kopušar z inštituta Erico. Pri obiskih je komisija pozorna na ureditev vrtov, na skrb za kompostiranje odpadkov in na raznovrstnost posajenih kultur, pa tudi na izvor semen in na načine, s katerimi natečajniki svoj vrt varujejo pred škodljivci. Med posajenimi kulturami je seveda bistvena vključitev vsaj ene izmed štirih kultur – česna,   ajde, stročnic in jagodičevja. Naloga natečajnikov je tudi priprava zdravega recepta, ki vključuje katero izmed naštetih kultur, ki jim projekt Hrana za zdravje in delovna mesta namenja posebno pozornost.

Spoznavanje zanimivih ljudi, njihovih navdihujočih zgodb je neprecenljivo, kakor so neprecenljive tudi njihove ideje, ki zaradi pomanjkanja povezav in ustreznih vzpodbud dostikrat ostanejo le v glavah. Naša prizadevanja so korak v smer izboljšav.

V lepem sončnem jutru smo obiskali gospo Alenko iz Vinske gore, ki z družino na pol hektarja zemlje prideluje zelenjavo za prebivalce bližnjega Velenja. Pridelava zelenjave je v njeni družini tradicija že treh generacij. Prodajati so jo začeli ob nastajanju mesta Velenje, ko so pridne roke kmetice iz Vinske gore pridelale, očistile in pripravile zelenjavo ter jo prodajale po blokih v mestu. Iz tega se je kasneje razvila velenjska  tržnica, ki je že trikrat spremenila lokacijo, gospo Alenko pa še danes srečamo na ploščadi sredi Velenja vsaj tri dni v tednu.

Pri Orozelovih se vsako soboto dan začne že ob dveh zjutraj.  Gospa Zdenka zamesi rogljičke, žemljice, potice in kruh. Pečejo se domači keksi in pecivo. Ob sedmih zjutraj tako vse zdrave dobrote že čakajo velenjčanke in velenjčane na tržnici  ob mestni ploščadi. Ko je sezona, gospa Zdenka meščane razveseljuje s svojimi pridelki.  Z njiv in vrta se pobira fižol, koplje krompir, pobira česen in čebula, režejo šparglji in obirajo paradižnik in paprike. Gospa Zdenka vse skrbno opere, stehta, poveže in pripravi v lične košarice iz posušenih trav, ki ji jih je naredil znanec. Nova delovna mesta so tudi na področju hrane in njene pridelave, povezati moramo motiko z računalnikom, vselej poudarja Zofija Mazej Kukovič. Ne samo v Sloveniji, tudi v Evropskem parlamentu podpira nove evropske smernice, ki predvidevajo velike izboljšave na področju kmetijstva in podjetniških idej na tem področju. Prihodnost je v lokalno pridelani hrani ter v zdravem načinu prehranjevanja, saj se zdi, da danes vedno več ljudi išče alternative v vsakdanu in poti do bolj zdravega življenja. Žal še vedno premalo, zato so zdravi pridelki gospe Alenke in gospe Zdenke prava dobrina in prevelika redkost.

Ljubezen do narave in željo po pridelavi ter zauživanju zdrave prehrane se pri Čančevih s Plešivca kaže v veliki skrbi za zdravo pridelavo medu. Tudi o zaščiti čebel je danes v Evropskem parlamentu veliko govora, evropski pobudi o zmanjšanju uporabe pesticidov, ki so eden izmed glavnih razlogov zaskrbljujoče visoke smrtnosti čebel, pa se zavzeto pridružuje tudi Zofija Mazej Kukovič. V petdesetih letih čebelarstva sta si gospod in gospa Čanč nabrala veliko izkušenj in znanja, saj pridelujeta z najvišjimi priznanji nagrajeni med.

Poznate obrt kolarstva? Naši natečajniki nas razveseljujejo tudi z drobtinicami iz naše kulturne in kmečke dediščine. Izdelovanje lesenih delov za vozove in druga tovorna prometna sredstva (npr. sani), različna oprema (jarmi) in orodja (grozdne stiskalnice, kolovrati) je danes v popolnem zatonu. Eden izmed zadnjih registriranih slovenskih kolarjev, gospod Jevšenak iz Velenja, vidi prihodnost ravno v ohranjanju naše kmetijske tradicije, s primerno vzpodbudo se lahko namreč tudi tam najdejo podjetniške priložnosti. Gospod Jevšenak je za namen natečaja Hrana za zdravje in delovna mesta v okviru pobude evropske poslanke Zofije Mazej Kukovič na trati ob hiši pripravil eksperimentalni vrtiček in posadil predlagane rastline ? ajdo, stročnice, jagodičevje in česen. Želi si vzgojiti lastna semena in dokazati, da si lahko tudi mlada družina v mestnem okolju pridela lastno zdravo prehrano. Idejo natečaja je širil tudi po kmetijah Škofjeloškega hribovja, v idilični vasici Sorica in med Slovenci na avstrijskem Koroškem. Tu je naletel tudi na kmetijo, kjer hranijo še 50 let stara domača semena ? prava domača semenska banka.

Zgodbe naših natečajnikov so navdihujoče, predvsem pa morajo biti slišane. Upamo, da bomo skupaj z našimi natečajniki ljubezen in spoštovanje do zemlje razširili med veliko število Slovenk in Slovencev, ki jih ideje o lokalnem povezovanju še niso dosegle. Predvsem pa mlade, ki še ne vedo, da je lahko zemlja naša največja podjetniška priložnost.

EU kotiček:

V vsakem zapisu naše komisije vam bomo v EU kotičku ponudili tudi zanimive in koristne informacije iz Evrope, ki se nanašajo na hrano, zdravje, kmetijstvo ipd. Tako boste redno obveščani o direktivah, ki se na tem področju sprejemajo v Bruslju.

Direktiva o živilih, namenjenih dojenčkom in majhnim otrokom, in živila za posebne zdravstvene namene

Posamezniki s posebnimi prehranskimi potrebami, predvsem dojenčki, otroci do tretjega leta starosti ter ljudje s posebnimi boleznimi potrebujejo v svoji prehrani posebna živila. Vprašanju takšne vrste živil je v zakonodaji Evropske unije namenjene veliko pozornosti,  kar je povezano s povečanim povpraševanjem na trgu po oskrbi z varnimi in zdravimi živili.

Ker je predvsem v zadnjem času prišlo do razcveta sektorja posebnih živil tako potrošniki kot nadzorni organi vse težje ločijo med živili za splošno uporabo in živili, namenjenimi ranljivim skupinam prebivalstva, za katere je posebna prehrana življenjskega pomena. Direktiva na novo določa pravila glede označevanja posebnih živil, predpise glede sestave teh živil, odpravil bo administrativne omejitve ter zmanjšal razlike glede izvajanja pravil med posameznimi državami članicami. S tem bodo potrošniki bolje obveščeni, hkrati pa bo zagotovljena tudi večja varnost živil in višja raven varovanja zdravja. Glede živil za dojenčke in majhne otroke je ključno, da se proizvajalcem prepove, da bi dajali na trg izdelke, v katerih so sledi pesticidov in drugih vrst strupenih snovi.

***

Pisarna Evropske poslanke Zofije Mazej Kukovič