Pot našega drugega natečaja Hrana za zdravje in delovna mesta nas je tokrat peljala proti Prlekiji. Najprej smo obiskali vrtec Gresovščak, prvi podeželski vrtec v Jugoslaviji, ki je nedavno praznoval že 70 let! Skriva se med vinogradi v čudoviti pokrajini, obiskuje pa ga zgolj 14 varovancev, ki so navajeni življenja z naravo. Ob vrtcu se nahajata manjši vrt in sadovnjak, na katerem se otroci učijo vzgajati in prepoznavati sadje in zelenjavo, nabirajo zelišča in poizkušajo pridelek. 14 otrok kot velika družina dopoldneve preživlja z dvema vzgojiteljicama in kuharico in takoj smo opazili, kako povezani so in koliko jim pomeni majhen kotiček narave s starim vrtcem, ki nosi nešteto spominov in dolgo tradicijo.
Vzgojiteljice so nam zaupale, da jih najbolj žalosti dejstvo, da bi lahko na svojem vrtu pridelale več kot dovolj hrane, da bi vrtec postal povsem samooskrben, vendar jim zakonodaja tega ne dopušča. Kljub temu se zavedajo, da je vrt velika dragocenost in ga odlično izrabljajo za ozaveščanje najmlajših o pomenu doma pridelane hrane.
Naša naslednja postaja je bila Občina Razkrižje, kjer nas je sprejela županova pomočnica Nataša. Več kot presenečeni smo bili nad to majhno občino, ki se lahko pohvali z izjemno aktivnim županom in povezano skupnostjo, ki razkriške tradicije ohranja žive in živahne. Tako redno organizirajo pohode in raznorazne lokalne proslave, ki se jih z veseljem udeležujejo, turistom pa ponujajo tudi nemalo kulturnih, zgodovinskih in naravnih zanimivosti ? od kovaškega, šoštarskega, dimnikarskega muzeja do Slomškovega mlina, Ivanovega izvira, kjer izvira mala Mura ali Murica, Gibinskega slapa, prazgodovinske naselbine in kar 22 energijskih točk. Mala občina z veliko zakladi! Vsekakor priporočamo obisk. Priporočamo pa tudi, da se posladkate z njihovimi lokalnimi jedmi, kot so razkriške pogačice in razkriški mlinci.
Nataša nas je popeljala tudi do bližnje občanke Ivanke, ki prideluje eko jagode, za rastlinjaki pa se odkriva tudi velik nasad sliv in češenj. Ivanka po nekaj letih končno pridobila eko certifikat, uspešno pa se vključuje tudi v šolsko shemo sadja.
Naše zadnje postajališče je bilo v Kogu. Obiskali smo Slavka in Slavico, člana društva Antonovanje na Kogu, ki se ukvarja s promocijo čurk. In kaj je čurka, se sprašujete? Čurka je lokalno prleško poimenovanje za krvavico, društvo Antonovanje pa vsak januar, na praznik sv. Antona, organizira tekmovanje lokalnih čurk, imenovano ?čurkarijada?. Tako se vsi vaščani predstavijo s svojo domačo čurko, ocenjevalna komisija pa jih degustira in oceni. Seveda za degustacijo niso prikrajšani niti obiskovalci. To leto je potekala že peta čurkarijada, vsekakor pa je to dogodivščina, vredna doživetja.
Ne smemo pozabiti omeniti, da prava čurka vsebuje dobro, domačo ajdovo kašo. Tako se lokalni čurkoljubitelji uspešno povezujejo tudi z okoliškimi pridelovalci ajde, rezultat pa so sočne domače krvavice. Ni je čez pravo čurko! http://www.antonovanje.si/
Ekipa Požen’ Evropo
