Enaindvajseto stoletje je čas, ko se bo razporeditev moči svetovnih velesil prevesila s strani zahodnih držav na stran hitro rastočih gospodarstev, kot so države BRIC: Brazilija, Rusija, Indija in Kitajska. Kratico BRIC so si leta 2001 izmislili pri banki Goldman Sachs, od priključitve Južno afriške republike leta 2010, pa se skupina imenuje BRICS. Naslednje srečanje predstavnikov držav bo prav v JAR, in sicer 26. in 27. marca v Durbanu.

Mnogi se sprašujejo, kako je svoje mesto v tej skupini našla JAR, ki predstavlja le majhen delež BDP-ja vseh petih držav skupine BRICS. Indonezija, ki ima z 240 milijoni ljudi skoraj petkrat več prebivalcev in z 850 milijardami dolarjev več kot dvakrat višji BDB kot JAR, bi bila vsaj statistično gledano bolj primerna kandidatka. Vendar je pretehtalo dejstvo, da JAR, kot najrazvitejša država v regiji, predstavlja glas Afrike na različnih mednarodnih forumih, je bogata z naravnimi viri, kot so zlato, platina in diamanti, ima odlično infrastrukturo, stabilno makro in mikro finančno okolje, napreden bančni sistem in delujoče regulativne okvire. Ostale države BRICS  pa v njej vidijo odskočno desko za investiranje na ogromnem Afriškem trgu.

Še pred kratkim je veljalo prepričanje, da recesija tem državam ne more priti do živega, da svojo moč črpajo ravno iz finančne krize, ki je ohromila Evropo, ZDA in Japonsko. Vendar temu ni več tako. Padec evropskega povpraševanja, ki je največji trgovinski partner vsem državam BRICS (razen Indiji), manj investicijskih tokov, dražja delovna sila, vse to je zaustavilo strmo naraščanje gospodarstva tudi v teh državah.

Vsekakor pa ne gre pozabiti še na politične dvome. Nemiri v južnoafriških rudnikih, človeku nevredne razmere v kitajskih tovarnah in visoka stopnja kriminala v Braziliji so faktorji, ki nakazujejo na politično šibkost, ki bi lahko ogrozila razvoj držav skupine BRICS.

Pisarna evropske poslanke Zofije Mazej Kukovič v Bruslju