Zakaj je konkurenčnost države povezana s konkurenčnostjo podjetij? Kaj pomeni konkurenčnost Evrope na globalnem trgu? Kje so presežki in kje rezerve? Kako varčevati in ob omejeni kupni moči spodbujati rast?
Negativna gospodarska rast zelo zaskrbljuje podjetja, posebej tista, ki so odvisna izključno od nacionalnega in notranjega evropskega trga. Podjetjem trg zapoveduje stopnjo konkurenčnosti, biti najboljši v kakovosti, v porabljenem času in v primerni odzivnosti na poprodajne aktivnosti. Evropski proračun obsega le 1% vseh prihodkov od sedemindvajsetih držav. Tega se mnogo Evropejk in Evropejcev ne zaveda, veliko jih razmišlja, koliko skupnost stane, ne pa kakšne koristi imamo od tega.
Evropa bo konkurenčna, če bodo konkurenčne države članice in če bo izboljšala učinkovitost evropskih institucij. Eden izmed temeljev konkurenčnosti države je konkurenčnost podjetij in učinkovit javni sektor. Prav reforme, ki vodijo v učinkovit javni sektor so zelo težke in tudi boleče a brez njih ni mogoče videti konca krize. Tudi evropske institucije se bodo morale prilagajati konkurenčnim pogojem, če bomo hoteli biti konkurenčni na globalnem trgu. Slabo gospodarjenje, pomanjkljiv nadzor, nepreglednost, pomanjkanje pravil, tudi to so razlogi, ki so pripeljali do negativne gospodarske rasti na nivoju Evrope.
Predsednik Evropske komisije, gospod Barosso, je predstavil strategijo za povečanje konkurenčnosti, ki med drugim zajema smernice za odpravo administrativnih ovir in poenostavitev postopkov evropskih inštitucij. Predstavil je tudi načrtovane ukrepe za zaposlovanje mladih. Velik poudarek bo na spodbujanju podjetništva, zasebnih investicijah in številnih projektih, ki bodo financirani iz evropskih skladov. Pri tem so ključni ukrepi na področju zaposlovanja, vlaganja v raziskave in razvoj in v nova znanja. Oživitev socialnega podjetništva, ki bo naravnano trajnostno in bo zaposlovalo tudi ljudi z omejenimi možnostmi.
Neravnovesje v razvitosti med posameznimi državami povzroča tudi velika razlika v minimalnih plačah in pokojninah. Več poudarka moramo dajati boju proti revščini, ki jo je kriza močno poglobila. Pri potrebnih reformah na nacionalni ravni je Slovenija žal trenutno na zadnjem mestu. Potrebujemo celostno industrijsko politiko, kjer bosta v središču konkurenčnost in trajnost. Uspeh nove evropske industrijske politike in nacionalnih politik mora temeljiti na inovacijah, energetskih virih, digitalni agendi, zdravstvenih in socialnih storitvah, inovativnih pristopih upravljanja in netehnoloških inovacijah. Delavcem je nujno ponuditi možnost prekvalifikacij in samozaposlitev. Vseživljenjsko učenje je ključnega pomena za skrajšanje dobe brezposelnosti in zadržanje osebne konkurenčnosti.
Svet je v neravnovesju. V Evropi je 5 milijonov mladih, ki ne delajo in ne študirajo, po vsem svetu pa 150 milijonov otrok, mlajših od 15 let, ki morajo delati.
Zofija Mazej Kukovič
