V sredo, 5. junija 2013, je v evropskem parlamentu potekala konferenca z naslovom Zaščitimo čebele. Konferenca je bila tematsko razdeljena na tri sklope: zdravje čebel, nacionalne politike in evropska strategija zaščite čebel ter soočenje z izzivom opraševalcev. Govorniki iz različnih področji, kot so raziskovalci, MEPs, teoretiki in čebelarji so v svojih govorih opozorili na resnost stanja čebel po vsem svetu.
Zdravje čebel
Zaradi vse slabše prehrane čebel ter povečane uporabe pesticidov je smrtnost čebel vedno večja, kar pomeni, da mora vse več čebelarjev nadomeščati čebelje družine. Posledično je trajnostno opraševanje podvrženo velikemu finančnemu bremenu. Ker je kar 84 % evropskega kmetijstva odvisnega od opraševanja čebel, je ključno spodbujanje čebelarstva preko subvencij in vlaganja v raziskave. Govorniki pozdravljajo pobudo Komisije in Evropske agencije za varnost hrane, da se prepove uporaba večjega števila pesticidov, med drugim tudi takšnih, ki kritično ogrožajo zdravje čebel. Podpirajo tudi predlog uredbe Evropskega parlament in Sveta o zdravju živali, ki se v nekaterih delih nanaša tudi na področje čebel, v osnovi pa se zavzema za vsesplošno preprečevanje in nadzor bolezni živali s ciljem izboljšati biotsko raznovrstnost.
Nacionalne politike in strategije zaščite čebel
Programi nekaterih držav niso najboljši in predstavljajo omejitev pri zaščiti čebel, zato bi bilo potrebno področje čebel urejati tudi na nadnacionalni ravni, predvsem preko primerov dobrih praks, izmenjave informacij in skupnih instrumentov za preprečevanje in nadzor bolezni čebel. Romunski predstavnik je izpostavil, da čebel ne ogrožajo le pesticidi in grožnje izhajajoče iz naravnega okolja, temveč tudi družba, saj bomo čebelarstvo kmalu lahko uvrščali med ogrožene panoge. Danes se ta panoga sooča predvsem s pomanjkanjem zanimanja med mladimi za poklic čebelarja. Mladi se ne zavedajo potenciala, ki ga nudi čebelarstvo, tudi kot možnost za samozaposlitev. Tudi druge države so problem staranja čebelarjev izpostavile, kot ključno grožnjo. Potrebno je izobraziti nove, mlade čebelarje. Naslednji problem pa je problem vsesplošnega upada zanimanja za čebelarstvo in povpraševanja po izdelkih. Zato je bil kot primer dobre prakse predstavljen promocijski program imenovan ?cesta medu?, ki temelji na principih vsem poznanih vinskih cest. S tem želijo spodbuditi lokalno podjetništvo in promovirati lokalno pridelane izdelke, kot sta med in vosek.
Soočenje z izzivom opraševalcev
Zavedati se moramo, da nihče ne more varovati zdravja čebel sam ter da je zaradi kompleksnosti problema potrebno aktivno sodelovanje vseh partnerjev. Kljub temu mora vsak pri sebi razmisliti kako lahko sam prispeva k zaščiti čebel. Čebele so pomembne za vsakega izmed nas, saj od 100 vrst rastlin, ki oskrbujejo 90 % svetovne hrane, čebele oprašujejo več kot 70 % teh rastlin. Zato je ključnega pomena, da smo v strategijo ohranjanja in zaščite čebel vključeni tudi državljani, ki se po besedah govornikov sicer že zavedamo pomembnosti čebel, vendar se žal zenkrat še ne vedemo skladno s tem. Za zaščito čebel moramo začeti skrbeti že danes, saj v primeru resne ogrozitve čebel ne bo možnosti za popravni izpit ali kot je bilo izpostavljeno na današnji konferenci ?There is no plan B for the bee?.
Pisarna evropske poslanke Zofije Mazej Kukovič v Bruslju
