Skupaj z Mestnih odborom SDS Ljubljana smo včeraj organizirali javno tribuno z naslovom ?Okoljski izzivi Ljubljane?. Javno tribuno je moderirala evropska poslanka iz vrst SDS dr. Romana Jordan Cizelj, njeni sogovorniki pa so bili dr. Matej Ogrin iz Cipre Slovenija, prof. dr. Niko Samec iz Univerze v Mariboru, Valter Nemec iz javnega podjetja Snaga inValter Paulič.
Prof. dr. Niko Samec in Valter Nemec sta odprla problematiko ravnanja z odpadki. Izpostavila sta, da je področje odpadkov v današnjem času zelo aktualno, a je v Sloveniji preslabo urejeno, saj kot je pojasnil dr. Samec, ni sodobno organiziranih regijskih konceptov. Poudaril je še, da v Ljubljani ni možnosti termične obdelave odpadkov, brez česar ni mogoče realizirati celovitega koncepta ravnanja z odpadki.
Valter Paulič je spregovoril o vodah, ki so prav tako pomemben del okoljske problematike. Ob tem je spomnil na zadnje katastrofalne poplave, ki so prizadele Ljubljano in poudaril, da je predvsem neustrezna gradnja povzročila veliko materialne škode. Rešitev vidi v ureditvi mestnih zaledij in suhih zadrževalnikov, ki so lahko večino časa primerno področje za kmetovanje. Med drugim je opozoril tudi na nesmiselnost odlaganja že pripravljenih protipoplavnih programov.
Dr. Matej Ogrin je nekaj besed namenil kakovosti zraka v Ljubljani. Glavni vir dušikovih oksidov, in sicer kar 60 %, je promet, zato se sprašuje, v čem je smisel gostega prometa skozi mestno središče. Izpostavil je problem pomanjkanja merilnih mest v Ljubljani. Čeprav je stanje onesnaženosti v središču Ljubljane blizu mejnim vrednostim, pa je precej slabše na obrobju mest in na izpostavljenih območjih. Tako je na primer koridor Slovenske ceste tudi za 100 % bolj onesnažen, kot dovoljuje zakonodaja. Pereč problem pa postaja tudi onesnaženost z delci.
Dr. Romana Jordan Cizelj je ob koncu poudarila, da od aktualnega ljubljanskega župana Zorana Jankovića velikokrat slišimo, kako je prejšnja vlada Ljubljani vzela okoli 60 miljonov evrov, ne slišimo pa, da bi si prizadeval za črpanje evropskih sredstev. Kot je pojasnila evropska poslanka, je Slovenija za obdobje od 2007 do 2011 od Evropske unije izpogajala skoraj 1,6 miljarde evrov. Za uspešno črpanje bi bili tako potrebni le dobri programi.
Mestna politika mora obsegati tudi področja, ki niso neposredno vidna, vendar vseeno dvigujejo kvaliteto življenja.
Zofija Mazej Kukovič