V tej kategoriji so se natečajniki predstavili s svojo podjetniško idejo. Nekateri si že oblikujejo svojo zaposlitev, drugi še iščejo načine in poti do uresničitve svojih idej.
Vse rešitve s področja načrtovanja, pridelovanja, predelovanja ali trženja zdrave hrane so pozitiven gradnik na poti do boljše prihodnosti slovenske zemlje in bolj povezane lokalne skupnosti. Veseli smo, da je v Sloveniji moč najti toliko podjetniško motiviranih posameznikov!
Zmagovalci v kategoriji Podjetniška zgodba, ki imajo dobro podjetniško idejo in je še niso uresničili (zmagovalci so razvrščeni po abecedi):
-Barbara Benčan, “Trgovina z zdravo hrano in pijačo”
Barbara iz Postojne pravi, da bi bila glavna dejavnost njene trgovine prodaja in pokušina doma narejenih sokov, sekundarno pa tudi lokalno pridelane hrane. Prednost Barbarine ideje je po našem mnenju osredotočenost na točno določen produkt (v njenem primeru so to sokovi), saj je takšen fokus bistvenega pomena za uspešno uresničeno idejo. K Barbarinem uspehu bo nedvomno pripomogla tudi neposredna bližina Postojnske jame.
-Urša Derganc, “Sušene rastline kot vir zdrave hrane in njihova prodaja”
Urša Derganc se je predstavila s povsem inovativno in drugačno idejo, in sicer sušeno hrano (sadje, zelenjava, zelišča ter izdelki in jedi iz naštetega), ki bi se prodajala predvsem na avtomatih in bi tako predstavljala zdravo in trajnostno alternativo nezdravim prigrizkom, po katerih v sodobnem času radi posegamo. Odlična ideja, predvsem zaradi specifičnih ciljnih skupin, na katere se lahko usmeri.
-Študentje UP Fakultete za management v Celju, “Eko vrečke”, “Povratna lesena embalaža”, “Vzgojno izobraževalni zavod Tri majhne žabice”
Študentje Fakultete za management so se predstavili v treh skupinah, vsaka s svojo podjetniško idejo. Prva skupina si je zamislila eko vrečke, kot alternativo plastičnim trgovinskim vrečkam, ki so narejene iz popolnima razgradljivega materiala, ki vsebuje najrazličnejša semena. Tako takšna vrečka, četudi odvržena na tla, ne predstavlja nevarnosti za onesnaževanje, ampak postane del naravnega rastlinskega cikla. Druga skupina se je predstavila z idejo lesene embalaže, narejene iz odpadlega in neuporabnega lesa, ki bi nadomestila plastične zaboje. Tretja pa načrtuje ustanovitev ekološkega vrtca, ki bi otroke učil pridelovanja hrane in zdravega prehranjevanja ter predstavljal spodbudno okolje za razvoj njihovih ustvarjalnih potencialov.
-Tatjana Ladinek
Tatjana iz Prevalj razvija idejo blazin in vzglavnikov, polnjenih z doma pridelanimi polnili, kot so ovsene ali pirine luščine. V prihodnosti načrtuje nakup stroja za luščenje, ki pa ne bi predstavljal pridobitve le zanjo, temveč tudi za okoliške kmetije, ki bi jim nudila uslugo luščenja doma pridelanih žit. Tatjana je obenem pridobila tudi certifikate za svoje naravno milo izdelano na tradicionalen način in za vse vrste blazin.
-Metka Vergles, “Trajnostni turizem in gostinstvo”
Ideja Metke Vergles se je razvila v sodelovanju s še tremi posamezniki, s katerimi je ustanovila zadrugo Kooperativa Dame. Omenjena kooperativa si prizadeva za odprtje gostinskega lokala na območju Maribora, katerega ponudba bi temeljila na ekoloških živilih okoliških pridelovalcev. Glede na to, da podobnih lokalov v Sloveniji skorajda še ne poznamo, je Metka Vergles s sodelujočimi odkrila odlično tržno nišo ne le zase, temveč tudi za lokalne pridelovalce, ki jih bo povezala. Četudi je ustanovitev lokala še v teku, pa Kooperativa Dame že ponuja catering z zdravo in domačo hrano.
Zmagovalci v kategoriji Podjetniška zgodba, ki so svojo podjetniško idejo že uresničili oziroma jo uresničujejo (zmagovalci so razvrščeni po abecedi):
Od ideje do uresničitve je dolga pot. Zato smo posebej prepoznali tiste posameznike, ki jim je to pot že uspelo uspešno prestati. Čestitke in pogumno naprej!
-Boris in Karmen Bračič, Zeliščna kmetija “Plahtica”
Boris in Karmen iz Jurkloštra že imata zeliščno kmetijo, na kateri pa že načrtujeta in urejujeta poučne tematske zeliščne in zelenjavne vrtove, namenjene turistom. Posebnost njune ideje je v tem, da želita te vrtove ustrezno arhitekturno urediti tudi za ranljive skupine prebivalstva (slepi in slabovidni, gluhi, invalidi) in torej omogočiti tudi čutno zaznavanje in spoznavanje. Na takšen način bi zeliščna kmetija Plahtica postala široko in integralno zasnovan projekt, ki bi združeval lokalno pridelavo, turizem, naravno in kulturno dediščino ter zdraviliški turizem.
-Barbara Meža, blagovna znamka “Barbio’s”
Barbio’s je mlado podjetje, ki se ukvarja s proizvodnjo inovativnih in ekoloških prehrambenih izdelkov, ki ljudem olajšajo pripravo kakovostne hrane in izboljšujejo okus jedi. Ponudbo predstavljajo bio zeliščne soli in začimbne mešanice, ki ne vsebujejo nobenih umetnih sestavin in dodatkov. Surovine, ki jih uporablja Barbara, so izključno lokalnega izvora. Blagovna znamka Barbio’s je profesionalno in celostno zasnovan koncept, ki si že utira pot na police večjih blagovnic po Sloveniji in predstavlja naravni substitut za produkte vprašljive kakovosti.
-Mojca Rehar Klančič, “Trajnice Golob-Klančič”
Mojca iz Vitovelj na Primorskem je od staršev prevzela čudovito vrtnarijo sadik trpežnih trajnic. Rastline vzgajajo na naravi prijazen način: na prostem, v navadni vrtni zemlji in brez uporabe fitofarmacevtskih sredstev. Vrtnarija Trajnice Golob-Klančič se ponaša z več kot 25 letno tradicijo. Mojca se je na naš natečaj prijavila s posebno podjetniško idejo, in sicer vzgojo sadik divjega šparglja, saj meni, da je divji špargelj cenjena specialiteta, njihovo nabiranje v naravi pa je pri nas zakonsko omejeno. Poleg tega šparglji rastejo na kamnitem terenu, ki je pogosto gosto poraščen z grmičevjem in je zato težko dostopen, nabiranje poganjkov pa zahteva dosti vloženega truda in časa. Ravno zaradi tega poganjki divjega šparglja dosegajo visoko ceno in jih zaradi pomanjkljive ponudbe ni težko prodat
– Mojca Turnšek
Mojca iz Letuša se je, nezadovoljna s svojo trenutno zaposlitvijo, odločila da počasi in po korakih na svoji zemlji, sicer neprimerni za tradicionalno kmetijstvo, poskuša najti rešitev za svojo prihodnost. Po nekaj raziskovanja jo je našla v vzgoji brusnic. Ker so najbližji nasadi brusnic šele v Srbiji in na Hrvaškem, bi lahko tako postala pionirka v Sloveniji po vzgoji večjih količin teh sadežev. Mojčina ideja obenem predstavlja odličen način kako poraščene in močvirnate površine izrabiti v svojo korist.
-Tatjana Štancar Poprask
Tatjana je svojo podjetniško priložnost našla v ekološkem kmetovanju. Včasih je delala kot učiteljica zgodovine in geografije, ampak kakor sama pravi, čas prinese spremembe in tako se je odločila, da stopi na tvegano in neznano pot. Ostala je doma in zaslužek iskala na kmetiji. Po enem letu se že lahko pohvali, da pridelki in izdelki ekološke kmetije Potočnik Poprask komaj zadovoljijo veliko povpraševanje. Od prvotne ponudbe marmelade tako danes ponujajo že veliko več ? od sveže zelenjave in dišavnic do piškotov, namazov, suhih zelišč in vložene zelenjave.
